Evropska poslanka je poudarila, da se zavzema za človekovo dostojanstvo, ki pa je v polnosti uresničljivo le v kolikor niso ženske podrejene moškim, spolne kvote pa niso dolgoročna rešitev.
Članice Ženskega odbora Slovenske demokratske stranke Brezovica so po vzoru kolegic z Iga organizirale pogovorni večer z evropsko poslanko Patricijo Šulin, ki so ga prav tako kot na Igu naslovile z rekom neznanega avtorja "Deklice s sanjami postanejo ženske z vizijami".
Generalna sekretarka SDS Alenka Jeraj je v nagovoru izpostavila vrednote, na katerih temelji delovanje Slovenske demokratske stranke, nekaj besed pa je namenila tudi ciljem, ki jih ima stranka za v prihodnje. Sledil je pogovor s Patricijo Šulin, ki je najprej na kratko predstavila svoje delo in aktivnosti v Evropskem parlamentu v prvi polovici mandata, črpanje evropskih sredstev, tudi za območje občine Brezovica, kjer so z evropskimi sredstvi zgradili kolesarsko stezo in poskrbeli za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, spregovorila pa je tudi o strateškem dokumentu o prihodnosti Evrope, o katerem so poslanci razpravljali s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.
»Na plenarnem zasedanju smo govorili o ukrepih, ki jih je možno izpeljati že v okviru trenutno veljavne Lizbonske pogodbe o delovanju EU, pa tudi o morebitnih spremembam evropskih pogodb in krepitvi območja evra. J.C. Juncker je predstavil pet možnih scenarijev razvoja Unije do leta 2025, med razpravo pa je bilo nekaj očitkov, da manjkajo konkretne rešitve s konkretnimi primeri. Poslanci v ELS menimo, da mora biti Evropski parlament še v naprej vključen v vse faze razpravljanja o prihodnosti EU, da pa je potrebno pričakovanja prilagoditi realnosti,« je pojasnila poslanka, ki se je v drugem delu pogovornega večera osredotočila na področje nasilja. »Žal se v Evropi krepijo ekstremistična gibanja, v porastu pa je tudi antisemitizem,« je dejala Šulinova, ki je obrazložila, da antisemitizem ni le napad na Jude, ampak je tudi napad na skupne evropske judovsko-krščanske vrednote.
Zaradi naraščajočega nasilja, predvsem nad ženskami in otroci, pa je Evropska komisija leto 2017 posvetila boju proti nasilju nad ženskami. »Nasilje na podlagi spola je brutalna oblika diskriminacije in kršitev temeljnih pravic žrtve. To je hkrati vzrok in posledica neenakosti med ženskami in moškimi,« je zapisano v dokumentu Komisije, zato je še toliko bolj nedopustno ravnaje v Rusiji. Poslanka je omenila, da so evropski poslanci na nedavnem plenarnem zasedanju razpravljali o dekriminalizaciji družinskega nasilja v Rusiji.
»Več kot tretjina žensk je že bila žrtev nasilja, v Evropi najpogosteje v družinskem okolju, kjer bi morala biti ženska najbolj varna, zato je vsakršna dekriminalizacija družinskega nasilja nedopustna. Konkretno v Rusiji izgubi življenje okoli 14.000 žensk na leto, okoli 600.000 žensk pa je žrtev nasilja,« je zbrane seznanila Šulinova, ki meni, da je dekriminalizacija družinskega nasilja velik korak nazaj in, da ženske na takšen način postajajo še bolj ranljive, zato poslanka nasprotuje odločitvi ruskih poslancev, ki so potrdili spremembe zakona s katerimi so dekriminalizirali vsa dejanja nasilja v družini razen posilstva in hujše telesne poškodbe. »Škandalozno je, da pretepanje družinskih članov po novem zakonu ni več kaznivo dejanje in, da se ne kaznuje več z dvema letoma zaporne kazni, ampak zgolj z denarno kaznijo ali 15 dnevnim priporom,« je kritična poslanka.
Na plenarnih zasedanjih pa poslanci obravnavajo tudi številne resolucije o človekovih pravicah v državah tretjega sveta, v razpravah pa aktivno sodeluje tudi Patricija Šulin. »Npr. v Srednjeafriški republiki so še vedno nestabilne razmere, ki so posledica različnih spopadov po državi, zato za zboljšanje razmer na področju varstva človekovih pravic potrebujemo intenzivnejše in učinkovitejše sodelovanje vseh akterjev, vključno z OZN in Evropsko unijo,« je poudarila poslanka, ki se je dotaknila tudi Sirije, kjer je prihodnost vedno bolj negotova. »Ostro je potrebno obsoditi napade na civilno prebivalstvo in na pomanjkanje dostopa do prepotrebne humanitarne pomoči,« je prepričana Šulinova, ki podpira prizadevanje EU za dosego miru na kriznih žariščih, hkrati pa meni, da ne smemo dopustiti, da je zaradi delovanja terorističnih skupin, kot je denimo ISIS, v številnih delih sveta ogroženo varstvo temeljnih človekovih pravic in demokratičnih vrednot.
Šulinova, ki je stalna poročevalka za enakost spolov pri Odboru za proračun, pa se zavzema za enake priložnosti tako za moške kot za ženske, zato nasprotuje vsakršni diskriminaciji na podlagi spola. »Še vedno se pojavlja poklicna segmentacija. Temu ostro nasprotujem, saj delovna uspešnost ni odvisna od spola, ampak od sposobnosti in znanja posameznika,« je bila odločna poslanka, njene besede pa potrjujejo uspešne ženske znanstvenice in srčni moški socialni delavci. »Na položaj žensk pa vpliva tudi možnost izobraževanja. V državah tretjega sveta, kjer še nekaj let nazaj ni hodilo v šolo več kot 50 % deklet, so ženske podrejene volji moškega, prav tako pa so bolj izpostavljene revščini, nasilju in boleznim,« je opozorila poslanka, ki je izpostavila tri borke za pravice zatiranih v državah tretjega sveta. »Malalo iz Pakistana so ustrelili v glavo, ker je šla v šolo, Nadia Murad in Lamija Aji Bašar pa sta preživeli spolno suženjstvo Islamske države,« je pojasnila evropska poslanka, ki je dodala, da so vse tri dobitnice nagrade Saharov za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, Malala pa je tudi najmlajša Nobelova nagrajenka.
»Za odpravljanje neenakopravnost na področju zaposlovanja in plačil pa je v evropskem proračunu zagotovljenih preko 6 milijard evrov,« je nadaljevala Šulinova, ki je predstavila tudi dokument Evropske komisije z naslovom »Strateško sodelovanje za enakost spolov 2016 – 2019.« Strategija prednostno razvršča pet ključnih področij ukrepanja: enaka ekonomska neodvisnost za ženske in moške, enako plačilo za enakovredno delo, enakost pri odločanju, dostojanstvo, integriteta in konec seksističnega nasilja ter spodbujanje enakosti spolov zunaj meja EU.
»Enakopravnost spolov je nujna tudi za dosego miru in varnosti po svetu,« je prepričana Patricija Šulin, ki se zavzema za človekovo dostojanstvo, ki pa je v polnosti uresničljivo le v kolikor niso ženske podrejene moškim. »Spolne kvote niso dolgoročna rešitev, strategijo EU pa morajo z nacionalnimi programi podpreti tudi države članice,« je zaključila Šulinova.
