Pasti zakona o RTV Slovenija

Svet Evrope naj ob izoblikovanju uradnega mnenja glede Zakona o RTVS posebno pozornost nameni hibridni obliki gospodarske družbe in javnega zavoda RTVS ter politiki, ki bo pod navidezno civilno družbo lahko vplivala na delovanje RTVS. Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino Državnega zbora Republike Slovenije je na svoji seji 23.11.2010, na predlog koalicijskih poslancev sprejel sklep, da zaprosi za mnenje o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2) Oddelek za medije Generalnega direktorata za človekove pravice pri Svetu Evrope. Opozicijski poslanci smo sklep podprli, želeli pa smo posebej opozoriti na določbe zakona, ki so po našem mnenju škodljive in ne prinašajo pozitivnih sprememb za državljane Slovenije.

Ker na seji Odbora koalicijski poslanci niso sprejeli našega predloga, so dr. Peter Verlič, Jakob Presečnik in Zmago Jelinčič Plemeniti, člani delegacije Državnega zbora RS v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, na Oddelek za medije Generalnega direktorata za človekove pravice pri Svetu Evrope naslovili dopis, v katerem Oddelek za medije naprošajo, da pri preučitvi in oceni Zakona o Radioteleviziji Slovenija upoštevajo tudi dodatne pripombe in opozorila.

Celoten dopis objavljamo v nadaljevanju. Oddelek za medije Generalnega direktorata za človekove pravice
Svet Evrope
Avenue de l’Europe ?F – 67075 Strasbourg Cedex

Ljubljana, 29. november 2010

Spoštovani!

Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino Državnega zbora Republike Slovenije je na svoji seji 23.11.2010 sprejel sklep, da zaprosi za mnenje o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2) Oddelek za medije Generalnega direktorata za človekove pravice pri Svetu Evrope.Poslanci smo sklep podprli, želeli pa smo posebej opozoriti na določbe zakona, ki so po našem mnenju škodljive in ne prinašajo pozitivnih sprememb za državljane Slovenije.

Trenutno veljavni zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) je bil potrjen na naknadnem zakonodajnem referendumu 25. 9. 2005. Takrat so opozicijski poslanci LDS in SD (zdajšnja vladajoča koalicija) pred referendumom zahtevali pridobitev uradnega mnenja o zakonu o RTVS s strani oddelka za medije generalnega direktorata za človekove pravice pri Svetu Evrope.
Predsednik pristojnega odbora Karol Jakubowitz je takrat sporočil, da rešitve v do takrat veljavnem zakonu (ZRTVS), ko člane sveta RTVS imenuje civilna družba, v mnogo večji meri zagotavljajo neodvisnost uredniškega in novinarskega delovanja, kot če bi večino članov programskega sveta imenoval državni zbor z absolutno večino (ZRTVS-1).

Zdaj pa naj bi imeli po novem ZRTVS-2 v Svetu RTV 60-odstotno zastopanosti civilne družbe in nič več predstavnikov političnih strank. Kako pa bo zares izgledalo: vse te spremembe ne prinašajo depolitizacije organov javnega zavoda, temveč omogočajo, da bo organe javnega zavoda RTV prevzela politika pod krinko civilne družbe.
Civilna družba je vsekakor pomembna in v SDS se strinjamo, da mora biti vključena, vendar pa pri izboru, ki ga je pripravila ministrica Majda Širca in ga vključila v zakon, težko verjamemo, da bo ta civilna družba res neodvisna, kajti kar nekaj ljudi, ki vodijo različna društva in formacije, je vidnih članov vseh treh koalicijskih strank, SD, Zares in LDS. Za lažjo predstavo prilagamo preglednico članov Zveze društvenih organizacij, ki bodo imeli možnost imenovati predstavnika v Svet RTV.

Je imel g. Jakubowitz v mislih takšno civilno družbo, ko je govoril o mnogo večji meri zagotavljanja neodvisnosti uredniškega in novinarskega delovanja? Naj se tudi tokrat preuči situacijo in videlo se bo, da gre zgolj za by-pass civilno družbo, ki omogoča politikom LDS-a, SD-ja in Zares-a neposreden vpliv na javno RTV.

Zakon o RTVS prinaša tudi drugačno finančno konstrukcijo in popolno spremembo institucije, ki je z njim povezana. Z novim zakonom največji javni zavod in tudi največji kulturni zavod v Sloveniji postaja hibrid gospodarske družbe in javnega zavoda. Preoblikovanje statusnega položaja zavoda RTV, delitev na javni in tržni del, pomeni, da kadar bo javni zavod imel izgubo, bomo to pokrivali davkoplačevalci, saj bo šlo za javni interes, ko pa bo RTV imela dobiček, bo za to zaslužna uprava, ki si bo dobiček delila.

Opozarjamo tudi, da RTV iz naslova RTV prispevka dobi slabih 90 milijonov evrov letno, to je denar vseh Slovencev, ki imajo električni priključek.
Vendar pa po naši zakonodaji nobeni gospodarski družbi nismo dolžni plačati naročnine, zato ker imamo električni priključek, in v tem primeru je novi zakon o RTVS resnično “sui generis”, ki bo omogočil, da si bo na račun naših prispevkov nekaj posameznikov izplačevalo bogate dohodke.

Zaradi vseh navedenih pomislekov, vas naprošamo, da pri preučitvi in oceni Zakona o Radioteleviziji Slovenija upoštevate tudi naše pripombe in opozorila.

Dr. Peter Verlič
Član Delegacije Državnega zbora RS v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope in poslanec SDS

Jakob Presečnik
Član Delegacije Državnega zbora RS v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope in poslanec SLS

Zmago Jelinčič Plemeniti
Nadomestni član Delegacije Državnega zbora RS v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope in poslanec SNS

Priloga:
– 15 osrednjih društvenih organizacij – zvez društev, včlanjenih v ZDOS