Pasti pokojninskega zakona
petek, 6. 5. 2011Na referendumu je potrebno zakon zavrniti in nato čim prej odpreti prostor za nov pristop, nove pogovore s socialnimi partnerji in za oblikovanje novega zakon. Pred časom je g. Vizjak postavil vprašanje premieru, kakšni bodo kratkoročni ukrepi za izhod iz krize. In g. Pahor je odgovoril:”Mislim, da smo vsi skupaj v zelo težki situaciji. Zato vam pravim, kratkoročno je sedaj ta hip … pomembno, da dobimo pokojninsko reformo. … vam povem, da je to naj kratkoročnejši in najuspešnejši korak za zniževanje javnega dolga … Poleg tega pa, spoštovani gospod poslanec, bodo, zaradi padca pokojninske reforme in ratinga varčevalni ukrepi, ki jih ne bo rekla in odredila ta vlada, ampak evropska komisija in evropska centralna banka tako surovi do naših ljudi, da si ga preprosto tega naši ljudje ne zaslužijo. To je kratkoročni ukrep ta hip.”Tako torej predsednik slovenske vlade, g. Pahor.
Če pokojninski zakon pomeni “najkratkoročnejši in najuspešnejši” (ter očitno edini) vladni protikrizni ukrep, in če vlada upa, da bo na referendumu potrjen, potem se seveda zelo mudi, kajti z vsakim dnem se v Sloveniji kriza le še poglablja.Pa si oglejmo ta najkratkoročnejši protikrizni ukrep, za katerega premier trdi, da če na referendumu ne bo potrjen, bomo deležni “surovih” ukrepov Evropske Unije.
1. Po starem, še veljavnem zakonu velja, da se moški, ki si je nabral vsaj 15 let delovne dobe, lahko starostno upokoji šele pri 65 letu starosti. Točno tako je zapisano tudi v novem zakonu. Ženska z vsaj 15 leti delovne dobe pa se po starem zakonu lahko upokoji pri 63 letu starosti, po novem zakonu pa v naslednjem letu pri 64 letu starosti.Govorim za naslednje leto, kajti protikrizni ukrepi, če hočejo biti kratkoročni, morajo prijeti že čez eno leto!Pri vsaj 20 letih delovne dobe se po starem zakonu zahteva za moškega 63 let, za žensko 61 let, po novem zakonu pa 6 mesecev več, torej 63,5 oziroma 61,5 let.Pri 40 letih delovne dobe pa se po starem zakonu zahteva za moškega 58 let, po novem pa naslednje leto 60,5 let, ženska s 38 leti delovne dobe pa se po starem zakonu lahko upokoji pri starosti 58 let, po novem pa naslednje leto pri 58,5 let, torej 6 mesecev kasneje.Če bo zakon uveljavljen, bo priliv upokojencev do konca 2012 zmanjšan za okrog 10.000 oseb, kar pomeni prihranek 6 milijonov EUR, kar je komaj 1 promila sredstev pokojninske blagajne. Res močan protikrizni ukrep!
2. Pokojninska osnova kot izhodišče za izračun starostne pokojnine se bo sicer dvignila z 18 na 30 (oziroma 27 let), vendar postopoma, tako da bo po novem zakonu naslednje leto 20 let. Tudi s tega naslova ni pričakovati kratkoročnih varčevalni sadov.
3. Določenim kategorijam zavezancev se zvišuje prispevna stopnja za 20%. Gre za tiste, ki prejemajo nadomestilo za brezposelne, starševsko varstvo, bolniško nadomestilo, rejniki, samozaposleni, kmetje, itd. Ti bodo plačevali prispevke odmerjene od 60% povprečne plače v Sloveniji in ne od minimalne plače, ki je le 50% povprečne plače. Glede na to, da gre za dohodkovno najnižje kategorije, ni pričakovati omembe vrednega priliva v pokojninsko blagajno, bo pa to zagotovo poglobilo njihovo socialno stisko.
4. Starostna meja za otroke se po starem zakonu znižuje 6 mesecev za enega, 15 mesecev za dva in 27 mesecev za tri otroke. Po novem zakonu pa se bo znižala za 8 mesecev na vsakega otroka. Glede na nizko rodnost ta ukrep ne prinaša nobenih prihrankov pokojninski blagajni.
5. Po starem zakonu se za služenje vojske priznava 10 mesecev na leto služenja, po novem pa 8 mesecev, kar ni omembe vreden prihranek.
6. Generacija tistih, ki so do konca leta 2010 že izpolnili pogoje za upokojitev po starem zakonu, pa so ostali še aktivni, se bodo tudi kasneje lahko upokojili po starem zakonu. Torej tudi iz tega naslova ne bo prihrankov. Podobno tudi mnoge druge kategorije obdržijo pravice iz ZPIZ-1.
Kje pa lahko pričakujemo varčevanje, kot osnovni kratkoročni protikrizni ukrep?
Poglejmo.Obveznost financiranja predčasne upokojitve zaradi tako imenovane “beneficirane dobe” se prenaša na sklad, ki ga ni, oziroma je prazen.Državne pokojnine se ne bodo več odobravale.Črtan je varstveni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo.Sicer pa prenos teh socialnih obveznosti na socialo ne predstavlja izhoda iz krize, saj z razbremenitvijo pokojninske blagajne obremeni socialo. Pričakovanja vlade, da bo po smrti socialnega podpiranca pokrila svoje socialne izdatke z zaplembo pokojnikovih nepremičnin pa ne sodijo v najkratkoročnejše protikrizne ukrepe.
Nekje pa bo ta vlada vendarle prihranila, pa čeprav na račun kršenja pričakovanih pravic. Po starem zakonu se redni program visokošolskega in univerzitetnega študija šteje v delovno dobo in sicer letos 10 mesecev na leto študija. Ta pravica pa je v novem zakonu nepričakovano in v celoti črtana. V Sloveniji je kakih 30.000 fakultetno izobraženih, ki bi se po starem zakonu v naslednjih 4 letih lahko upokojili. Za pet letni študij so računali na 4 leta priznane delovne dobe. Ker tega ni več, bodo morali delati 4 leta dlje. Ker pa se bo v tem času tudi starostna meja dvignila za dve leti, bomo dobili situacijo, da če bo zakon na referendumu potrjen, se naslednjih 6 let ne bo noben fakultetno izobražen starostno upokojil oziroma izpraznil svoje delovno mesto.Kaj to pomeni za mlade nezaposlene diplomirance, ne upam niti pomisliti.Da bo ironija še večja, jim v zameno za 6-letno blokado delovnih mest minister velikodušno ponuja “malo delo”. No, k sreči so volivci to “velikodušnost” prepričljivo že zavrnili na referendumu.
Pa tudi s tem protiustavnim kršenjem pričakovanih pravic pokojninska blagajna ne bo veliko prihranili. Kar pa bo, bo pa istočasno obremenila socialo in povečala revščino mladih družin, ki po uspešno opravljeni diplomi šele vstopajo na trg dela. S tako politiko se SDS ne more sprijazniti.
Če kdo reče, da je ta pokojninska reforma “najkratkoročnejši in najuspešnejši protikrizni ukrep”, potem ne ve, kaj govori, ali pa namerno zavaja! Ta reforma, če bo sprejeta, še dolgo ne bo prinesla pozitivnih sadov, pa še takrat le omejeno in začasno.
Kar zadeva gospodarsko krizo, se torej ne mudi z referendumom in bi lahko bil tudi jeseni.
A vendar bi bilo dobro, da čim prej na referendumu zavrnemo ta zakon in s tem čim prej odpremo prostor za nov pristop, nove pogovore s socialnimi partnerji in za oblikovanje novega zakon, ki bi resnično sledil načelom:
pravičnosti,
preglednosti in
dolgoročne zdržnosti.
Ta zakon nobenemu od teh ne sledi.
Navsezadnje pa imamo 5. junija že dva referenduma in že zaradi poenostavitve in pocenitve tega dogajanja v SDS soglašamo s tem datumom.France Cukjati
Če pokojninski zakon pomeni “najkratkoročnejši in najuspešnejši” (ter očitno edini) vladni protikrizni ukrep, in če vlada upa, da bo na referendumu potrjen, potem se seveda zelo mudi, kajti z vsakim dnem se v Sloveniji kriza le še poglablja.Pa si oglejmo ta najkratkoročnejši protikrizni ukrep, za katerega premier trdi, da če na referendumu ne bo potrjen, bomo deležni “surovih” ukrepov Evropske Unije.
1. Po starem, še veljavnem zakonu velja, da se moški, ki si je nabral vsaj 15 let delovne dobe, lahko starostno upokoji šele pri 65 letu starosti. Točno tako je zapisano tudi v novem zakonu. Ženska z vsaj 15 leti delovne dobe pa se po starem zakonu lahko upokoji pri 63 letu starosti, po novem zakonu pa v naslednjem letu pri 64 letu starosti.Govorim za naslednje leto, kajti protikrizni ukrepi, če hočejo biti kratkoročni, morajo prijeti že čez eno leto!Pri vsaj 20 letih delovne dobe se po starem zakonu zahteva za moškega 63 let, za žensko 61 let, po novem zakonu pa 6 mesecev več, torej 63,5 oziroma 61,5 let.Pri 40 letih delovne dobe pa se po starem zakonu zahteva za moškega 58 let, po novem pa naslednje leto 60,5 let, ženska s 38 leti delovne dobe pa se po starem zakonu lahko upokoji pri starosti 58 let, po novem pa naslednje leto pri 58,5 let, torej 6 mesecev kasneje.Če bo zakon uveljavljen, bo priliv upokojencev do konca 2012 zmanjšan za okrog 10.000 oseb, kar pomeni prihranek 6 milijonov EUR, kar je komaj 1 promila sredstev pokojninske blagajne. Res močan protikrizni ukrep!
2. Pokojninska osnova kot izhodišče za izračun starostne pokojnine se bo sicer dvignila z 18 na 30 (oziroma 27 let), vendar postopoma, tako da bo po novem zakonu naslednje leto 20 let. Tudi s tega naslova ni pričakovati kratkoročnih varčevalni sadov.
3. Določenim kategorijam zavezancev se zvišuje prispevna stopnja za 20%. Gre za tiste, ki prejemajo nadomestilo za brezposelne, starševsko varstvo, bolniško nadomestilo, rejniki, samozaposleni, kmetje, itd. Ti bodo plačevali prispevke odmerjene od 60% povprečne plače v Sloveniji in ne od minimalne plače, ki je le 50% povprečne plače. Glede na to, da gre za dohodkovno najnižje kategorije, ni pričakovati omembe vrednega priliva v pokojninsko blagajno, bo pa to zagotovo poglobilo njihovo socialno stisko.
4. Starostna meja za otroke se po starem zakonu znižuje 6 mesecev za enega, 15 mesecev za dva in 27 mesecev za tri otroke. Po novem zakonu pa se bo znižala za 8 mesecev na vsakega otroka. Glede na nizko rodnost ta ukrep ne prinaša nobenih prihrankov pokojninski blagajni.
5. Po starem zakonu se za služenje vojske priznava 10 mesecev na leto služenja, po novem pa 8 mesecev, kar ni omembe vreden prihranek.
6. Generacija tistih, ki so do konca leta 2010 že izpolnili pogoje za upokojitev po starem zakonu, pa so ostali še aktivni, se bodo tudi kasneje lahko upokojili po starem zakonu. Torej tudi iz tega naslova ne bo prihrankov. Podobno tudi mnoge druge kategorije obdržijo pravice iz ZPIZ-1.
Kje pa lahko pričakujemo varčevanje, kot osnovni kratkoročni protikrizni ukrep?
Poglejmo.Obveznost financiranja predčasne upokojitve zaradi tako imenovane “beneficirane dobe” se prenaša na sklad, ki ga ni, oziroma je prazen.Državne pokojnine se ne bodo več odobravale.Črtan je varstveni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo.Sicer pa prenos teh socialnih obveznosti na socialo ne predstavlja izhoda iz krize, saj z razbremenitvijo pokojninske blagajne obremeni socialo. Pričakovanja vlade, da bo po smrti socialnega podpiranca pokrila svoje socialne izdatke z zaplembo pokojnikovih nepremičnin pa ne sodijo v najkratkoročnejše protikrizne ukrepe.
Nekje pa bo ta vlada vendarle prihranila, pa čeprav na račun kršenja pričakovanih pravic. Po starem zakonu se redni program visokošolskega in univerzitetnega študija šteje v delovno dobo in sicer letos 10 mesecev na leto študija. Ta pravica pa je v novem zakonu nepričakovano in v celoti črtana. V Sloveniji je kakih 30.000 fakultetno izobraženih, ki bi se po starem zakonu v naslednjih 4 letih lahko upokojili. Za pet letni študij so računali na 4 leta priznane delovne dobe. Ker tega ni več, bodo morali delati 4 leta dlje. Ker pa se bo v tem času tudi starostna meja dvignila za dve leti, bomo dobili situacijo, da če bo zakon na referendumu potrjen, se naslednjih 6 let ne bo noben fakultetno izobražen starostno upokojil oziroma izpraznil svoje delovno mesto.Kaj to pomeni za mlade nezaposlene diplomirance, ne upam niti pomisliti.Da bo ironija še večja, jim v zameno za 6-letno blokado delovnih mest minister velikodušno ponuja “malo delo”. No, k sreči so volivci to “velikodušnost” prepričljivo že zavrnili na referendumu.
Pa tudi s tem protiustavnim kršenjem pričakovanih pravic pokojninska blagajna ne bo veliko prihranili. Kar pa bo, bo pa istočasno obremenila socialo in povečala revščino mladih družin, ki po uspešno opravljeni diplomi šele vstopajo na trg dela. S tako politiko se SDS ne more sprijazniti.
Če kdo reče, da je ta pokojninska reforma “najkratkoročnejši in najuspešnejši protikrizni ukrep”, potem ne ve, kaj govori, ali pa namerno zavaja! Ta reforma, če bo sprejeta, še dolgo ne bo prinesla pozitivnih sadov, pa še takrat le omejeno in začasno.
Kar zadeva gospodarsko krizo, se torej ne mudi z referendumom in bi lahko bil tudi jeseni.
A vendar bi bilo dobro, da čim prej na referendumu zavrnemo ta zakon in s tem čim prej odpremo prostor za nov pristop, nove pogovore s socialnimi partnerji in za oblikovanje novega zakon, ki bi resnično sledil načelom:
pravičnosti,
preglednosti in
dolgoročne zdržnosti.
Ta zakon nobenemu od teh ne sledi.
Navsezadnje pa imamo 5. junija že dva referenduma in že zaradi poenostavitve in pocenitve tega dogajanja v SDS soglašamo s tem datumom.France Cukjati