Pasti malega dela

Državni svet ni podprl Dopolnjenega Predloga Zakona o malem delu. Državni svet je mnenja, da predlog zakona, ki opredeljuje malo delo za študente, upokojence in brezposelne ni dovolj razdelan, saj gre za tri povsem različne skupine, ki imajo različne potrebe in interese na trgu dela. V tej skupnosti bodo dijaki in študentje na trgu nekonkurenčni, saj bodo upokojenci in brezposelni pred njimi v boljšem položaju zaradi delovnih izkušenj in večjega obsega prostega časa.

Državni svet zato predlaga, naj predlagatelj zakona pripombe delojemalcev in študentov ponovno prouči in oceni učinke predlaganega zakona tudi na drugih področjih (šolstvo, znanost, posamezne gospodarske panoge, v kontekstu razvojne vizije Slovenije, itd).

Predlog zakona bi moral slediti globalnemu razvoju naše družbe, ki mora temeljiti na močnem srednjem razredu in ne na peščici bogatih na eni strani in veliki večini revežev na drugi strani.

    Posledice za dijake in študente

o    Trenutno je delo dijakov in študentov najbolj fleksibilna oblika zaposlovanja, ki jo pozna slovenski trg dela. Posledica fleksibilnosti je zelo majhen obseg pravic in dolžnosti delojemalcev in delodajalcev, v ta račun pa je tovrstno delo občutno manj obremenjeno kot ostale oblike dela, predvsem delovno razmerje, ki nosi s seboj največji obseg pravic in dolžnosti. Zaradi takšne ureditve so dijaki in študenti zaželena delovna sila, na tej podlagi lažje vstopajo na trg dela in iz njega izstopajo ter prilagajajo delo študiju.
o    V kolikor se vzpostavi malo delo, bi delodajalci izgubili zanimanje za dijake in študente, saj so zaradi svojih šolskih obveznosti najmanj fleksibilni (še posebej v luči bolonjske reforme ter osemurnega študijskega dneva) ter se ne morejo primerjati s fleksibilnostjo brezposelnih ali upokojencev.
o    Za mlado osebo je sicer pomembno, da ji začne čim prej teči pokojninska doba, vendar ta s seboj nosi tudi številne zanke. Kot smo že povedali, predlagani sistem diskriminira mlade v primerjavi z ostalo populacijo. Ker naj bi bilo malo delo omejeno tako glede na število ur kot na višino prihodka iz tega naslova, poteka pridobivanje pokojninske dobe izrazito počasi, in pri rednih dijakih in študentih zaradi občasnega dela ne prinaša pravih koristi, prinaša pa enkrat višjo obremenitev.
o    Malo delo je tudi diskriminirano, saj se v primerjavi z rednim delom ne zagotavlja pokojninske dobe v času dopusta, bolniške, dela prostih dni, kot to velja za redno zaposlene.
o    Malo delo tudi ne rešuje problematike povezave dela s smerjo študija, ampak samo razširja možnost dela na več skupin. 
o    Nastala bi paradoksalna situacija:
Študent, ki ne bo opravljal dela, bo na podlagi statusa upravičen do subvencioniranega bivanja, prehrane, prevoza, štipendije, zdravstvenega zavarovanja. Študent ki bo delal, pa bo obremenjen z vplačevanjem pokojninskih in zdravstvenih prispevkov, ki jih že dobiva preko statusa.
Tako bodo šibkejši študenti morali zaradi dela še vplačevati prispevke za pravice, ki so že njihove, bogati, ki ne delajo, pa bodo dobili pravice iz statusa študenta.

Posledice za brezposelne in zaposlene

o    V obliki kot je predlagano, malo delo ni dostojno delo. Gre za obliko one-euro-jobs.
o    Brezposelni bodo prisiljeni na podlagi Zakona o Socialno varstvenih prejemkih (29. člen) delati in sprejemati ponujena dela, saj v nasprotnem primeru ne bodo upravičeni do prejemanja socialnih pomoči.
o    Brez dodatno določenih zaščit se bo za vse starostne skupine povečal delež prekernih zaposlitev, s čemer se bo zniževala potreba po stalnih rednih zaposlitvah, kar bo dolgoročno zopet zmanjševalo socialno varnost vseh zaposlenih.
o    Definicija malega dela v 2. členu dopušča opravljanje malega dela na sistemiziranih delanih mestih in elemente delovnega razmerja. S tem delodajalci lahko svoje potrebe zapolnjujejo z »malimi delavci«, namesto da bi redno zaposlovali.
o    Delodajalci povečujejo potrebo po fleksibilni delovni sili, zato bo malo delo najpogostejša oblika dela za mlade. Že sedaj kar 70 % mladih dela v zaposlitvah za določen čas. V malo delo bodo prisiljeni tudi diplomanti.
o    Mladim brezposelnim diplomantom se bo zaradi odsotnosti rednih zaposlitev ponujalo malo delo kot oblika dela med brezposelnostjo na konceptu aktivacije. Za mlade se bo izobrazba razvrednotila.
o    Malo delo bo tako okrepilo pritisk na varnost zaposlitev in erozijo zaposlovanja za nedoločen čas, posledično tudi za določen čas.
o    Mladi bodo v takšnem sistemu podvrženi dvojnemu poskusnemu obdobju. 720 ur bodo opravljali preko malega dela in še do 6 mesecev poskusnega v primeru redne zaposlitve. To samo povečuje socialno negotovost ravno pri mladih.