Parlamentarna preiskava o škodljivih bančnih poslih

Poslanske skupine koalicije zahtevajo odreditev parlamentarne preiskave, ki bi ugotovila vzroke in ravnanja ter odgovornost za kolaps slovenskega bančnega sistema. Poslanske skupine koalicije SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi so na državni zbor naslovile zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, katere cilj je ugotovitev odgovornost nosilcev javnih funkciji za slabo delovanje našega bančnega sistema.

Slovenija se nahaja pred ponovno dokapitalizacijo bank v večinski državni lasti. Vzroki ostajajo enaki: zaradi slabih poslovnih odločitev vodstev bank, pomanjkljivega ali celo slabega nadzora nad bankami, podeljevanja slabo zavarovanih ali celo nezavarovanih kreditov, zgrešenih naložb bank, tajkunskih posojil, financiranja političnih projektov itd., je potrebno izvajati slabitve kreditnega portfelja bank. To povzroča manjšo kreditno aktivnost bank, zaradi česar je močno ogrožen razvoj, kar povzroča kreditni krč, ki onemogoča kreditiranje gospodarstva, razvoj podjetij, njihovega poslovanja ter s tem konkurenčnost podjetij na mednarodnih trgih. Posledice tega se kažejo tudi v propadanju podjetij, zmanjševanju števila delovnih mest, naraščajoči brezposelnosti in posledično ekonomsko socialni krizi, ki je prizadela številna gospodinjstva.

Namesto da bi bile največje državne banke gonilna sila razvoja, same periodično potrebujejo dodatna finančna sredstva, da lahko sploh delujejo, pri tem pa slabo opravljajo svoje poslanstvo.

Predlagatelji preiskovalne komisije ocenjujemo, da tudi regulator bančnega trga – Banka Slovenije ni zadovoljivo opravljala svojega poslanstva, saj ni znano, da bi ustrezno nadzirala poslovne banke in ukrepala proti posameznikom ali organom v bankah.
Zato je namen te parlamentarne preiskave ugotovitev vzrokov in ravnanj, ki so imeli za posledico sistematične sanacije slovenskega bančnega sistema, razjasnitev sistema nadziranja, delovanja in upravljanja slovenskega bančnega sektorja, ki je dopustil, da so slovenske banke prišle v takšen položaj ter ugotovitev odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so dopustili takšno stanje.

Predlagamo, da se parlamentarna preiskava odredi za:1.        ugotovitev odgovornosti nadzornika slovenskega bančnega sistema Banke Slovenije (BS), za stanje v slovenskem bančnem sistemu, predvsem za večstomilijonske izgube slovenskih bank, ki so jih povzročili odpisi kreditov, ki so bili večinoma slabo zavarovani ali pa nezavarovani.
2.        ugotovitev celotnega zneska kreditov (v EUR in % celotnega portfelja bank), ki so jih od 1.1.1992 odobrile banke v večinski državni lasti (neposredni ali posredni – NLB d.d., NKBM d.d. in Abanka Vipa d.d.) ter njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini, na dan 30.9.2012 pa so bili ti krediti razvrščeni v bonitetni razred D ali E oziroma odpisani.
3.        ugotovitev celotnega zneska izdanih bančnih garancij (v EUR in % celotnega portfelja bank), ki so jih od 1.1.1992 odobrile banke v večinski državni lasti (neposredni ali posredni – NLB d.d., NKBM d.d. in Abanka Vipa d.d.) in njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini, na dan 30.9. 2012 pa so bile te garancije unovčene.
4.        ugotovitev celotnega zneska izdanih bančnih garancij (v EUR in % celotnega portfelja bank), ki so jih od 1.1.1992 odobrile banke v večinski državni lasti (neposredni ali posredni – NLB d.d., NKBM d.d. in Abanka Vipa d.d.) in za katere obstaja verjetnost, da bodo unovčene.
5.        ugotovitev celotnega zneska kreditov ter bančnih garancij (v EUR in % celotnega portfelja bank) in vseh kreditov ter vseh bančnih garancij po posameznih komitentih, ki so oziroma so bile tihe družbe ali tihi družbeniki in so jih od 1.1.1992 odobrile banke v večinski državni lasti (neposredni ali posredni – NLB d.d., NKBM d.d. in Abanka Vipa d.d.) in njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini.
6.        ugotovitev ali so banke v večinski državni lasti (neposredni ali posredni – NLB d.d., NKBM d.d. in Abanka Vipa d.d.) in njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini, spoštovale in izvajale veljavne zakone ter predpise (vključno interne predpise) pri odobravanju in upravljanju s krediti ter bančnimi garancijami iz druge, tretje, četrte in pete točke te zahteve.
7.        ugotovitev oziroma razjasnitev posojilne politike bank v večinski državni lasti (neposredni ali posredni – NLB d.d., NKBM d.d. in Abanka Vipa d.d.) in njihovih odvisnih družb oziroma družb v skupini, pri odobravanju ter upravljanju kreditov in bančnih garancij iz druge, tretje, četrte in pete točke te zahteve
8.        ugotovitev, kdo so bile osebe, ki so bile pristojne oziroma so odobravale kredite in bančne garancije iz druge, tretje, četrte in pete točke te zahteve. parlamentarna preiskava naj ugotovi vloge in odgovornost članov uprav, nadzornih svetov in ostalih odgovornih oseb pri odobravanju teh kreditov.
9.        ugotovitev, kako in na kakšen način banke v večinski državni lasti (neposredni ali posredni – NLB d.d., NKBM d.d. in Abanka Vipa d.d.) ter njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini krijejo izgube iz naslova odpisov in rezervacij.
10.        ugotovitev, koliko je bilo sporno kreditiranje in izdajanje bančnih garancij (predvsem kreditiranje spornih managerskih prevzemov podjetij), posledica preteklega načina privatizacije družbenega premoženja, tranzicijske koncentracije kapitala, povezanosti slovenskih podjetij in ideologije nacionalnega interesa, s katero se je širilo oziroma se še danes širi prepričanje, da morajo vsa večja in pomembnejša podjetja ostati na vsak način v slovenski lasti in opravičevalo dejanja, s katerimi se je zagotavljalo, da to državno premoženje ne glede na tveganja, ceno in posledice prehaja v last posameznikov, ki pripadajo določenim slovenskim omrežjem oz. elitam.

Glede na razprave v Državnem zboru pričakujemo, da bosta preiskavo podprli tudi opozicijski stranki in aktivno prispevali svoj delež pri preiskavi in čimprejšnji razjasnitvi političnih povezav ter odgovornosti.

Zahteva za odreditev parlamentarne preiskave se nahaja v priponki.