Parcialno lotevanje problematike na področju javnih financ

Predlagane spremembe Zakona o javnih financah nezadostne. Poslanke in poslanci na 15. redni seji obravnavajo predlog  zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 v okviru nujnega postopka. Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je  predstavil mag. Andrej Vizjak.

Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovana državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi. V Slovenski demokratski stranki bomo, v kolikor naši amandmaji ne bodo sprejeti, zakona ne bomo podprli. Za to imamo kar nekaj razlogov. Prvi ključ, najpomembnejši razlog je ta, da ocenjujemo, da je predlagana novela zakona o javnih financah nezadostna glede na nakopičene probleme, povezane s tem zakonom. Spomnite se, da smo sprejemali država proračuna za leto 2010 in za leto 2011, na podlagi nekega novega pristopa, tako imenovanega programsko naravnanega proračuna. In ob sprejemanju zakonov smo lahko ugotovili, da Zakon o javnih financah ne nudi ustrezne formalne podlage za sprejem tako imenovanega programsko zasnovanega proračuna, zato je moralo Ministrstvo za finance pripraviti pravzaprav dva teksta. Enega po stari metodologiji neposrednih proračunskih uporabnikov, razdelitve na ministrstva in podobno. In potem paralelno je pripravljalo še ministrstvo tudi programsko naravnan proračun, kjer je določilo neke prioritete, programe in potem sredstva po teh programih.

Torej dvojno delo, pri čemer se je ministrstvo odločilo, da bo v prihodnje šlo po poti programsko naravnanega proračuna. Pričakovali smo torej, da bi v tem Zakonu o javnih financah, v tej noveli, zasledili tudi pravno podlago, da bomo v prihodnje imeli torej programsko naravnan proračun, in da bomo stare zakonske podlage za pripravo proračuna ustrezno spremenili. Tega v tej noveli ni in to pogrešamo in to je prvi ključni očitek tej noveli.

Drugi ključni očitek je povezan z ugotovitvami Računskega sodišča. Računsko sodišče je opozorilo na kar nekaj potreb po spremembi zakona, da se prikazujejo odhodki in prihodki transparentneje, kar je tudi v interesu javnih financ. Tudi v tej luči ni kaj veliko sprememb zaslediti.

Torej menim, da bi se moralo Ministrstvo za finance celoviteje lotiti te tematike, ne pa tako, parcialno, kot se je, pa še to ocenjujemo, da v nekaterih primerih v napačni smeri. Kaj imam v mislih? Največji očitek leti na 4. člen oziroma popravljen 22. člen obstoječega zakona, kjer se drugače definirajo plačilni roki. Doslej je veljalo in v obstoječem, veljavnem zakonu velja, da je plačilni rok za neposredne proračunske uporabnike 30 dni. Po novem predlogu, ki ga imate sedaj na mizi, pa je plačilni rok 30. dan, kar je bistvena razlika, to se pravi, skrajni dan. Prvič, menimo, da bo ta rešitev povzročila določene nepotrebne administrativne zaplete – namreč, številni bodo morali prejeti plačilo 30. dan, ne glede, kateri dan je to, in ne glede na to, s koliko denarja razpolaga državni proračun v tistem trenutku.

Torej, ne bo več možen plačilni rok 15., 20. ali 25. dan, temveč bo moral biti prav 30. dan. Mislim, da bo prihajalo do kršitve te norme, kajti včasih se tudi zaradi povsem tehničnih razlogov to ne bo moglo narediti 30. dan. In ne vem, zakaj ne bi ostalo tako kot doslej oziroma zakaj ne bi Vlada razmislila o skrajšanju plačilnega roka. Zato mi z amandmajem tudi predlagamo skrajšanje plačilnega roka, in sicer, da imamo tako za neposredne kot posredne proračunske uporabnike 15-dnevni plačilni rok. Mislim, da bi bil to pameten in potreben korak v smeri tudi razreševanja plačilne nediscipline in posledično problemov, ki jih v verigi taka plačilna nedisciplina povzroča.

Drugi predlog, ki ga imamo, pa je, da bi se lahko del sredstev iz naslova cestnin, pobranih za tovorna vozila, uporabljal tudi za izvedbo investicij v javno železniško infrastrukturo. Namreč, cilj vseh strategij doslej je bil, da se del tranzitnega tovornega prometa preusmeri s cest na železnice in bi lahko s cestninami, ki jih poberemo od tranzitnega tovornega prometa, financirali tudi železniško infrastrukturo. Torej predlagamo, da se to opredeli tudi kot namenski prihodek za financiranje.

Naša podpora ali nepodpora temu zakonu bo vezana na podporo amandmajev, ki smo jih vložili. Sicer pa ocenjujemo, da so predlagane spremembe Zakona o javnih financah nezadostne glede na opisano problematiko. Hvala.