Pametne rešitve za področje šolstva, sociale in znanosti
ponedeljek, 7. 11. 2011Ena od SDS rešitev je, da bomo omogočili spodbude, na podlagi katerih bo delodajalec lažje zaposloval tudi tiste, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost in so bolj produktivni. Na današnji novinarski konferenci so o rešitvah SDS za področje šolstva, sociale in znanosti spregovorile podpredsednica SDS Sonja Ramšak, predsednica Ženskega odbora SDS Alenka Jeraj, namestnica predsednice Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS Romana Tomc, predsednica Komisije za vrtce in osnovne šole pri Strokovnem svetu SDS Mojca Škrinjar in dr. Andreja Špernjak.
Podpredsednica SDS Sonja Ramšak je uvodoma dejala, da se v SDS zavedamo, da imamo v Sloveniji izjemno slabo socialno sliko, da imamo okoli 110.000 brezposelnih, od tega kar 30% mladih, in da je ta slaba slika povezana s stanjem v šolstvu. »V SDS imamo vrsto dobrih ukrepov in rešitev za ta področja, to je, da želimo uvesti obvezno srednješolsko izobraževanje.« Poudraila je, da bo stanje v Sloveniji konec leta 2011 tako resno, da nova vlada ne bo imela pravice zahtevati 100 dni miru, da bi se ministri vpeljali v delo. »Gospodarska situacija se slabša, država pa vsak dan še vedno porabi 10 milijonov več kot pa jih ustvarimo. SDS je z ekipo, preizkušeno doma in v Evropi, sposobna v prvih 100 dneh narediti najnujnejše, da presekamo spiralo pesimizma, pomanjkanja ambicij in sušo finančnih virov ter začeti obračati smer razvoja spet navzgor,« je poudarila podpredsednica SDS. Po njenih besedah sta ustvarjanje novih delovnih mest in polna zaposlenost pogoj za dologoročno stabilnost v družbi. Zagotavljanje hitrejše gospodarske rasti je največji spodbujevalec zaposlenosti in najboljše sredstvo socialne varnosti in družbene vključenosti prebivalstva. »S prerazporeditvijo narodnega dohodka bo država skrbela, da bo vsem državljanom zagotovljena osnovna socialna varnost in enake možnosti osebnih in skupnih eksistenčnih potreb. Demografske spremembe in visoka brezposlenost opozarjata vse nas na dolgoročno nevzdržnosti pokojninskega sistema, ki je zapleten in nepregleden,« je še dejala.
Po njenih besedah imajo področja visokega šolstva, znanosti in tehnologije še posebno veliko vlogo, saj so temelj za prihodnost in razvoj ter blaginjo slovenske družbe, »zato bomo v SDS izvedli ključne ukrepe.«
Predsednica ŽO SDS Alenka Jeraj je dejala, da na letošnjih državnozborskih volitvah SDS ponuja 32 kandidatk, štiri doktorice znanosti in tri magistre. Izpostavila je, da so ključni poudarki iz programa 10+ 100 delovna mesta, »saj menimo, da je najboljša socialna politika, politika zaposlovanja, izplen je veliko boljši kot pa če samo da črpamo iz socialne blagajne.« Po njenih besedah smo v SDS že pokazali, da smo sposobni zagotoviti okolje, ko smo gospodarstvu pomagali ustvariti skoraj 50.000 delovnih mest, v treh letih pa smo izgubili 60.000 delovnih mest, kar je slabo, tako za mlade kot za vse, ki so odvisni od socialnih prejemkov. »Kar nekaj pametnih rešitev imamo, kako ustvariti ugodno okolje za nova delovna mesta, kakšne imamo spodbude za zaposlovanje mladih in starejših, tako da bomo oblikovali posebne programe, ki bodo spodbujali delodajalce, da mlade vključijo v delovni proces že med šolanjem, vlagali bomo v razvoj zaposlenih, veliko pozornosti morajo podjetja nameniti v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih,« je izpostavila Jerajeva. »V zvezi s pokojninsko zakonodajo predvidevamo spremembe, ki bodo pomenile finačno vzdržnost in primerne pokojnine, večstebrni sistem, ki bo pomenil večjo poveznaost z vplačanimi prispevki, kar je tudi stimulacija za mlade, ker bodo deležni dostojnih pokojnin in tudi sistem bo bolj pregleden, » je še dejala predsednica ŽO SDS. Romana Tomc, namestnica predsednice Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS, je dejala, da programa SDS temelj na treh ključih izhodiščih – to je na delovnih mestih, pravičnosti in gospodarskem razvoju. Po njenih besedah število brezposelnih še kar narašča, kar bi nas moralo skrbeti. »Gospodarstvo nima dovolj spodbud, da bi zaposlovalo, kajti samo gospodarstvo lahko nudi kvalitetna delovna mesta,« je izpostavila Tomčeva. »Ena izmed ključnih točk našega programa so spodbude, ki bodo omogočile, da bo delodajalec lažje zaposloval, da bo zaposloval tiste, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost in so bolj produktivni. Omogočili bomo, da od določene meje bruto plače navzgor, ne bo potrebno več plačevati prispevkov,« je še dejala. Po njenih besedah na trgu dela ne moremo mimo sprememb zakona o delovnih razmerjih, pri čemer se bomo o tem usklajevali in pogajali s socialnimi partnerji. »To je ena tistih stvari, katerim vlada ni posvečala dovolj pozornosti. Pametnih rešitev brez sodelovanja s socialnimi partnerji ni mogoče doseči,« je dejala Tomčeva. Dejala je še, da v SDS načrtujemo prenovo aktivne politike zaposlovanja in dodala, da bo potrebno narediti konkretno evalvacijo ter obdržati tiste programe, ki so učinkoviti ter posebej spodbujati tiste, ki vključujejo javna dela in so namenjena izobraževanju in usposabljanju zaposlenih.Glede pokojninske zakonodaje pa je Tomčeva dejala, da je prav to področje tisto, ki nas v SDS skrbi. »Pokojninska blagajna je v slabem stanju, pa ne le zaradi demografije, temveč tudi zaradi tega, ker smo izgubili 60.000 delovnih mest oziroma tistih, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno,« je dejala. Po njeni oceni se je tudi veliko ljudi zbalo nove pokojninske reforme, ki jo je napovedovala vlada in so se predčasno upokojili. Romana Tomc je še dejala, da so »naše rešitve in pristop do pokojninske reforme celoviti.« Predsednica Komisije za vrtce in osnovne šole pri Strokovnem svetu SDS Mojca Škrinjar je bila mnenja, da je v šolstvu pravzaprav mogoče najti vzroke težav. Po njenih besedah ves čas poslušamo, kako je treba ustvarjati nova delovna mesta, ki pa jih bodo lahko ustvarjali samo ustvarjalni ljudje, ki živijo v duhovni in materialni blaginji. »Želimo si imeti ustvarjalne ljudi, kar pa je odvisno tudi od šolanja. Le ustvarjalni učitelj lahko pomaga k razvoju ustvarjalnih otrok, dijakov in učencev, zato je potrebno prenoviti sistem srednjega šolanja, na delu mature, in redakcij učnih načrtov, saj je treba učiteljem pustiti več manevrskega prostora pri pripravi učnih načrtov.« je dejala Škrinjarjeva. Po njenih besedah bo ustvarjalen in avtonomen učitelj lahko pripeljal do ustvarjalnih učencev, ki bodo vstopali na univerze, kjer bodo povedali, kakšen kader si želijo, zato je tudi prenova ustave glede obveznega srednjega šolstva obvezna. Škrinjarjeva je ocenila tudi, da je pomembno tudi bolj atraktivno poklicno šolstvo »Priložnosti s poklicnih šol morajo voditi do strokovih šol, poklicna šola ne sme pomeniti, da se bo nekdo tam ustavil in vse poti je potrebno odpreti. » je dejala Škrinjarjeva in poudarila, da je fleksibilnost šolstva izjemno pomembna. Spomnila je tudi na vzgojni načrt, ki je bil uveden v preteklem mandatu in ki ni bil mišljen kot orodje discipliniranja temveč kot orodje, ki bi omogočilo vzpostaviti odnos med učitelji in starši.Škrinjarjeva je še dejala, da bo prenova šolstva, vzgojna funkcija in nova vloga podpornih inštitucij tisto, kar bo naše šolstvo naredilo bolj kakovostno. »Kakovostno šolstvo pelje k ustvarjalnemu človeku, ki bo med mnogimi izzivi tega časa našel svoj izziv, ustvarjalnost pa nas bo pripeljala do novih delovnih mest,« je še dejala Mojca Škrinjar.
Dr. Andreja Špernjak, ki je poleg vseh nastopajočih tudi kandidatka za poslanko SDS, pa je spregovorila o visokem šolstvu. Po njenih besedah je na slovenskih univerzah premalo praktičnega dela in praktičnega ustvarjanja. Tudi zato želimo v SDS izboljšati zaposljivost diplomantov. Po njenih besedah moramo prav tako izboljšati kakovost študija, ter tudi izvajati evalvacije kakovosti. Po njenem mnenju je potrebno zagotoviti tudi pogoje, da se bodo lahko študenti prej zaposlili. Po njenih besedah so tudi evalvacijski postopki predlogi. Špernjakova meni, da je pomembno, da se diplomanti hitro zaposlijo, saj »ko bodo dobili nova delovna mesta, bodo lahko vplačevali v pokojninski sistem.« Po njenih besedah »bomo delali na tem, da bo boljše povezovanje znanja preko tujih in domačih predavateljev.« Dr. Špernjakova prav tako meni, da je treba okrepiti prenos znanj v prakso. »Iz lastnih izkušenj vem, da je kup projektov, nacionalnih in mednarodnih, ki se pripravijo, veliko jih ostane v predalih in se jih ne porabi, ker visoko šolstvo ni dovolj povezano z gospodarstvom,« je še dejala dr. Andreja Špernjak.
Podpredsednica SDS Sonja Ramšak je uvodoma dejala, da se v SDS zavedamo, da imamo v Sloveniji izjemno slabo socialno sliko, da imamo okoli 110.000 brezposelnih, od tega kar 30% mladih, in da je ta slaba slika povezana s stanjem v šolstvu. »V SDS imamo vrsto dobrih ukrepov in rešitev za ta področja, to je, da želimo uvesti obvezno srednješolsko izobraževanje.« Poudraila je, da bo stanje v Sloveniji konec leta 2011 tako resno, da nova vlada ne bo imela pravice zahtevati 100 dni miru, da bi se ministri vpeljali v delo. »Gospodarska situacija se slabša, država pa vsak dan še vedno porabi 10 milijonov več kot pa jih ustvarimo. SDS je z ekipo, preizkušeno doma in v Evropi, sposobna v prvih 100 dneh narediti najnujnejše, da presekamo spiralo pesimizma, pomanjkanja ambicij in sušo finančnih virov ter začeti obračati smer razvoja spet navzgor,« je poudarila podpredsednica SDS. Po njenih besedah sta ustvarjanje novih delovnih mest in polna zaposlenost pogoj za dologoročno stabilnost v družbi. Zagotavljanje hitrejše gospodarske rasti je največji spodbujevalec zaposlenosti in najboljše sredstvo socialne varnosti in družbene vključenosti prebivalstva. »S prerazporeditvijo narodnega dohodka bo država skrbela, da bo vsem državljanom zagotovljena osnovna socialna varnost in enake možnosti osebnih in skupnih eksistenčnih potreb. Demografske spremembe in visoka brezposlenost opozarjata vse nas na dolgoročno nevzdržnosti pokojninskega sistema, ki je zapleten in nepregleden,« je še dejala.
Po njenih besedah imajo področja visokega šolstva, znanosti in tehnologije še posebno veliko vlogo, saj so temelj za prihodnost in razvoj ter blaginjo slovenske družbe, »zato bomo v SDS izvedli ključne ukrepe.«
Predsednica ŽO SDS Alenka Jeraj je dejala, da na letošnjih državnozborskih volitvah SDS ponuja 32 kandidatk, štiri doktorice znanosti in tri magistre. Izpostavila je, da so ključni poudarki iz programa 10+ 100 delovna mesta, »saj menimo, da je najboljša socialna politika, politika zaposlovanja, izplen je veliko boljši kot pa če samo da črpamo iz socialne blagajne.« Po njenih besedah smo v SDS že pokazali, da smo sposobni zagotoviti okolje, ko smo gospodarstvu pomagali ustvariti skoraj 50.000 delovnih mest, v treh letih pa smo izgubili 60.000 delovnih mest, kar je slabo, tako za mlade kot za vse, ki so odvisni od socialnih prejemkov. »Kar nekaj pametnih rešitev imamo, kako ustvariti ugodno okolje za nova delovna mesta, kakšne imamo spodbude za zaposlovanje mladih in starejših, tako da bomo oblikovali posebne programe, ki bodo spodbujali delodajalce, da mlade vključijo v delovni proces že med šolanjem, vlagali bomo v razvoj zaposlenih, veliko pozornosti morajo podjetja nameniti v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih,« je izpostavila Jerajeva. »V zvezi s pokojninsko zakonodajo predvidevamo spremembe, ki bodo pomenile finačno vzdržnost in primerne pokojnine, večstebrni sistem, ki bo pomenil večjo poveznaost z vplačanimi prispevki, kar je tudi stimulacija za mlade, ker bodo deležni dostojnih pokojnin in tudi sistem bo bolj pregleden, » je še dejala predsednica ŽO SDS. Romana Tomc, namestnica predsednice Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS, je dejala, da programa SDS temelj na treh ključih izhodiščih – to je na delovnih mestih, pravičnosti in gospodarskem razvoju. Po njenih besedah število brezposelnih še kar narašča, kar bi nas moralo skrbeti. »Gospodarstvo nima dovolj spodbud, da bi zaposlovalo, kajti samo gospodarstvo lahko nudi kvalitetna delovna mesta,« je izpostavila Tomčeva. »Ena izmed ključnih točk našega programa so spodbude, ki bodo omogočile, da bo delodajalec lažje zaposloval, da bo zaposloval tiste, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost in so bolj produktivni. Omogočili bomo, da od določene meje bruto plače navzgor, ne bo potrebno več plačevati prispevkov,« je še dejala. Po njenih besedah na trgu dela ne moremo mimo sprememb zakona o delovnih razmerjih, pri čemer se bomo o tem usklajevali in pogajali s socialnimi partnerji. »To je ena tistih stvari, katerim vlada ni posvečala dovolj pozornosti. Pametnih rešitev brez sodelovanja s socialnimi partnerji ni mogoče doseči,« je dejala Tomčeva. Dejala je še, da v SDS načrtujemo prenovo aktivne politike zaposlovanja in dodala, da bo potrebno narediti konkretno evalvacijo ter obdržati tiste programe, ki so učinkoviti ter posebej spodbujati tiste, ki vključujejo javna dela in so namenjena izobraževanju in usposabljanju zaposlenih.Glede pokojninske zakonodaje pa je Tomčeva dejala, da je prav to področje tisto, ki nas v SDS skrbi. »Pokojninska blagajna je v slabem stanju, pa ne le zaradi demografije, temveč tudi zaradi tega, ker smo izgubili 60.000 delovnih mest oziroma tistih, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno,« je dejala. Po njeni oceni se je tudi veliko ljudi zbalo nove pokojninske reforme, ki jo je napovedovala vlada in so se predčasno upokojili. Romana Tomc je še dejala, da so »naše rešitve in pristop do pokojninske reforme celoviti.« Predsednica Komisije za vrtce in osnovne šole pri Strokovnem svetu SDS Mojca Škrinjar je bila mnenja, da je v šolstvu pravzaprav mogoče najti vzroke težav. Po njenih besedah ves čas poslušamo, kako je treba ustvarjati nova delovna mesta, ki pa jih bodo lahko ustvarjali samo ustvarjalni ljudje, ki živijo v duhovni in materialni blaginji. »Želimo si imeti ustvarjalne ljudi, kar pa je odvisno tudi od šolanja. Le ustvarjalni učitelj lahko pomaga k razvoju ustvarjalnih otrok, dijakov in učencev, zato je potrebno prenoviti sistem srednjega šolanja, na delu mature, in redakcij učnih načrtov, saj je treba učiteljem pustiti več manevrskega prostora pri pripravi učnih načrtov.« je dejala Škrinjarjeva. Po njenih besedah bo ustvarjalen in avtonomen učitelj lahko pripeljal do ustvarjalnih učencev, ki bodo vstopali na univerze, kjer bodo povedali, kakšen kader si želijo, zato je tudi prenova ustave glede obveznega srednjega šolstva obvezna. Škrinjarjeva je ocenila tudi, da je pomembno tudi bolj atraktivno poklicno šolstvo »Priložnosti s poklicnih šol morajo voditi do strokovih šol, poklicna šola ne sme pomeniti, da se bo nekdo tam ustavil in vse poti je potrebno odpreti. » je dejala Škrinjarjeva in poudarila, da je fleksibilnost šolstva izjemno pomembna. Spomnila je tudi na vzgojni načrt, ki je bil uveden v preteklem mandatu in ki ni bil mišljen kot orodje discipliniranja temveč kot orodje, ki bi omogočilo vzpostaviti odnos med učitelji in starši.Škrinjarjeva je še dejala, da bo prenova šolstva, vzgojna funkcija in nova vloga podpornih inštitucij tisto, kar bo naše šolstvo naredilo bolj kakovostno. »Kakovostno šolstvo pelje k ustvarjalnemu človeku, ki bo med mnogimi izzivi tega časa našel svoj izziv, ustvarjalnost pa nas bo pripeljala do novih delovnih mest,« je še dejala Mojca Škrinjar.
Dr. Andreja Špernjak, ki je poleg vseh nastopajočih tudi kandidatka za poslanko SDS, pa je spregovorila o visokem šolstvu. Po njenih besedah je na slovenskih univerzah premalo praktičnega dela in praktičnega ustvarjanja. Tudi zato želimo v SDS izboljšati zaposljivost diplomantov. Po njenih besedah moramo prav tako izboljšati kakovost študija, ter tudi izvajati evalvacije kakovosti. Po njenem mnenju je potrebno zagotoviti tudi pogoje, da se bodo lahko študenti prej zaposlili. Po njenih besedah so tudi evalvacijski postopki predlogi. Špernjakova meni, da je pomembno, da se diplomanti hitro zaposlijo, saj »ko bodo dobili nova delovna mesta, bodo lahko vplačevali v pokojninski sistem.« Po njenih besedah »bomo delali na tem, da bo boljše povezovanje znanja preko tujih in domačih predavateljev.« Dr. Špernjakova prav tako meni, da je treba okrepiti prenos znanj v prakso. »Iz lastnih izkušenj vem, da je kup projektov, nacionalnih in mednarodnih, ki se pripravijo, veliko jih ostane v predalih in se jih ne porabi, ker visoko šolstvo ni dovolj povezano z gospodarstvom,« je še dejala dr. Andreja Špernjak.