Pametna vprašanja in pametne rešitve na področju ekonomskega sodelovanja in tujih investicij v Sloveniji

Dr. Turk: V Sloveniji imamo nekaj sindroma Martina Krpana, ki si je želel cesarski patent na lokalni monopol, in tega si še vedno želimo, vendar v takšnem miljeju danes ne moremo več vztrajati. SDS skupaj z ugledno mednarodno nevladno organizacijo ICD (Institute for Cultural Diplomacy) organizira  odprti forum, na katerem so razpravljavci spregovorili  o konkretnih  rešitvah na področju tujih investicij za naslednji mandat.Uvodoma sta prisotne pozdravila predsednik SDS Janez Janša in Mark C. Donfried, direktor ICD. V razpravi pa so sodelovali mag. Marjan Hribar, direktor Direktorata za tuje investicije pri ministrstvu za gospodarstvo Vlade RS; dr. Peter Groznik, docent na Ekonomski fakulteti univerze v Ljubljani in lastnik podjetja NorthGrant; dr. Boštjan Jazbec, nekdanji član sveta Banke Slovenije in svetovalec IMF za Centralno banko Kosova; mag. Miran Pleterski, direktor za svetovanje – mednarodna korporativna strategija in naložbe v razvoj poslov, PEMicon; dr. Aleš Štrancar, direktor podjetja Bia Separations; g. Boštjan Napast, predstavnik podjetja Geoplin; g. Robert Kupec, direktor Jelovica Okna in podpredsednik upravnega odbora Jelovica; g. Alexandru Radasanu, podpredsednik uprave podjetja SIVECO iz Romunije,  mag. Andrej Vizjak, nekdanji minister za gospodarstvo in dr. Žiga Turk, minister za razvoj 2007-2008.Mag. Marjan Hribar je spregovoril o tem, da podjetja, ki so v lasti tujih korporacij zaposlujejo 15 % zaposlenih v Sloveniji, teh podjetij pa je samo 4%. Torej, lahko že sedaj rečemo, da je v Sloveniji veliko pozitivnih učinkov zaradi tujih investitorjev. »Posebej kaže izpostaviti dejstvo, da tuja podjetja, predstavljajo 40% izvoza,« je dejal Hribar.  Predstavil je tudi podatke glede gospodarskega razvoja Slovenije od osamosvojitve dalje, pri čemer statistični podatki kažejo, da smo v letih 2005-2008 podvojili obseg tujih investicij iz 6 na 11,2 milijard evrov, kasneje pa je prišlo do določenih upadov tujih investicij tudi zaradi globalne gospodarske krize. »Vseeno pa je bilo nekaj primerov dobrih priložnosti, ki so jih vladajoči v preteklih treh letih izpustili iz rok,« je še dejal Hribar. Nadalje je spregovoril o razlogih, zakaj investirati v Slovenijo. Po njegovem mnenju so razlogi za investiranje v tem, da je Slovenija vpeta v širši mednarodni in makroekonomski okvir, saj smo člani vseh pomembnih združenj, torej EU, OECD, NATO. »Pomemben dejavnik je tudi, da smo idealno izhodišče za poslovanje v državah JV Evrope, imamo dober izobraževalni sistem, visok standard zaščite investicij in visoko kakovost življenja;« je še dejal  direktor Direktorata za tuje investicije pri gospodarskem ministrstvu.Dr. Peter Groznik je bil mnenja, da ne potrebujemo posebnih politik in strategij za privabljanje tujih naložb, kar velja vsaj za tuje investitorje iz Evropske unije, s katerimi smo del skupnega evropskega okolja. Prav tako je dejal, da je proti grandioznim strategijam na tem področju, vseeno pa je treba Slovenijo narediti atraktivno in bistveno bolj prijazno za poslovanje. Po njegovih besedah je Slovenija problematična pri čakanju na uveljavitev pogodbe (postopek traja kar 1290 dni), prav tako »podjetje še zmeraj ustanavljamo šest dni, ne en dan, smo bistveno dražji za dovoljenja, za priklop elektrike, za skoraj vsakega od teh postopkov, ki ga nek investitor, podjetnik, potrebuje,najsi bo domačin ali tujec, smo dražji kot to velja v povprečju za države OECD.« Po njegovih besedah v Sloveniji podjetja tudi za izvoz potrebujejo vse preveč dovoljenj. 

Mag. Miran Pleterski je spregovoril o tem, da je treba glede privabljanja tujih investicij imeti sistemski pristop. »Potrebno se je vprašati, kakšne tuje investicije želimo in kaj želimo z njimi, danosti in značilnosti, ki jih imamo, določiti je potrebno ciljne skupine investicij in izvesti ustrezen pristop glede na skupne in specifične cilje,« je poudaril. Dr. Boštjan Jazbec, nekdanji član sveta Banke Slovenije  in svetovalec IMF za  Centralno banko Kosova, je spregovoril o institucionalnih vidikih in bančnem sistemu ter investiranju v različne projekte. Po njegovih besedah so »slovenske banke prestrašene dajati denar, ker pravni sistem ne omogoča dovolj zaščite za investitorje, kar bi tudi omogočilo, da bi investirali zasebniki, ne pa država.«
»Institucionalni okvir predstavlja slabo definirane lastninske pravice, imamo slabo definirano pravno okolje in neučinkovit pravni sistem,« je dejal dr. Jazbec. Po njegovem mnenju sicer pravni sistem kot tak ni slab, »imamo pa problem glede izvajanja pravnega sistema, ki ga ljudje, ki v tem pravnem sistemu delujejo, izvajajo neučinkovito.«  Po njegovih besedah je tudi to razlog, zaradi katerega država postane odgovorna za vse. »V Sloveniji je torej problem izvajanja pravnega sistema in ljudi, ki skušajo vzpostavljati in vzdrževati neka pravila igre,« je dejal.
Dr. Aleš Štrancar iz podjetja Bia Separations je spregovoril o privabljanju tujih investicij na konkretnem primeru njegovega podjetja. Dr. Robert Kupec, direktor Jelovica Okna, je spregovoril o stanju na področju lesnopredelovalne industrije v Sloveniji, za katero je menil, da ima prihodnost in da bo napredek viden v zelo kratkem času. Čeprav v lesno-predelovalni industriji na letni ravni izgubimo vsaj 10% delovnih mest, tudi zaradi premajhne tekoče akumulacije za ustrezna investicijska vlaganja in zaradi slabe opremljenosti, saj se zadnjih 15 let v lesno-predelovalno industrijo investicije niso dogajale, se lesno-predelovalno industrijo lahko dvigne iz sivine. Po mnenju dr. Kupca je lesnopredelovalna panoga v tem trenutku ključna, menil pa je, da bo potrebno sofinanciranje investicij, tako tujih kot domačih, in pri tem spregovoril tudi o treh sklopih pomoči, ki bi lesnopredelovalni industriji dale dodaten zagon. Menil je še, da bi se država morala lesnopredelovalni industriji posvetiti bolj konkretno, tako kot se je na primer turizmu.Naslednji razpravljalec, mag. Andrej Vizjak, nekdanji gospodarski minister, se je uvodoma vprašal, kaj lahko za privabljanje tujih investicij stori vlada. Ob tem je opozoril, da je zelo pomembno, ali je vlada pri prizadevanjih za tuje investicije enotna oziroma ali ministrstva delujejo usklajeno. »Zelo pomembno je, da si vsi resorji želijo vlaganja tujih investicij, saj ob nasprotovanju  posameznih resorjev prihaja do smešnih in kontradiktornih situacij. Tako kot se na primer dogaja pri projektu gradnje hidroelektrarn na Spodnji Savi, kjer si gospodarsko ministrstvo prizadeva, da bi ta investicija uspela, okoljsko ministrstvo pa to odločitev spotika. Šest let traja umeščanje v prostor, med tem pa skuša okoljsko ministrstvo  omenjeno območje uvrstiti v projekt Natura 2000, kar pa je kot strup za domače in tuje investitorje, saj mora  tudi investitor dobiti občutek, da se z investicijami lokalna skupnost in širše okolje strinjajo,« je dejal nekdanji gospodarski minister.Mag. Vizjak je dejal, da imamo v Sloveniji še vedno odprto diskusijo o tem, ali je boljše zasebno ali državno lastništvo, pri čemer moramo »verjeti v to, da lahko tuja vlaganja pomembno pripomorejo k razcvetu Slovenije kot take in tudi našega gospodarstva. V SDS smo temu vedno verjeli in to tudi dokazali.«V nadaljevanju je spregovoril o prodaji Slovenske industrije jekla (SIJ). Evropski partner je v razvoj SIJ vložil 300 milijonov evrov in vprašanje je, kje bi bila SIJ danes, če prodaja ne bi bila izvedena in če SIJ ne bi bila vpeta v neko širšo verigo.Po njegovem mnenju je za domače in tuje vlagatelje pomembno, da znamo ustvariti ugodne in stabilne razmere za vlaganja in poslovanje, pri čemer je izpostavil šest  ključnih področij: konkurenčno davčno politiko, enostavne postopke in učinkovito birokracijo, pravno varnost in človeški kapital. Mag. Vizjak je spregovoril tudi o tem, da moramo za vlaganje in poslovanje imeti tudi ugodne in stabilne razmere, pri tem pa je pomembna razvita infrastruktura (komunalno opremljena zemljišča na atraktivnih lokacijah in sodobna cestna železniška, pomorska letališka in energetska ter informacijska infrastruktura), prav tako pa so pomembne  subvencije.Mag. Andrej Vizjak je v zaključku spregovoril tudi o potrebnih aktivnostih, in sicer je menil, da je pomembna učinkovita promocija Slovenije kot naložbene destinacije, pomembno je imeti seznam naložb in lokacij za projekte nacionalnega pomena in ciljno iskanje investitorjev.g. Alexandru Radasanu, podpredsednik uprave podjetja SIVECO iz Romunije, je predstavil primer dobre prakse na področju investicij in izvedbe nacionalnih projektov v Romuniji.Nekdanji razvojni minister dr. Žiga Turk, ki je bil tudi moderator  današnjega odprtega foruma, je v zaključni razpravi dejal, da »smo ob pripravljanju tega dogodka izhajali iz zaskrbljujočih podatkov, da Slovenija pri tujih investicijah zaostaja, ne le za tistimi, po katerih bi se radi zgledovali, ampak smo v regiji Centralne in Vzhodne Evrope na repu po obsegu in številu tujih investicij.« Izpostavil je podatek, da je v Sloveniji v zadnjih desetih letih  bilo pri nas tujih investicij le v vrednosti 1531 dolarjev na prebivalca, prekašali so nas v skorajda vseh nam najbližjih državah.»Tuje investicije se zelo dobro vklapljajo v cilje, ki jih ima SDS na teh volitvah,« je nato nadaljeval dr. Turk. Izpostavil je, da ima SDS v programu kot prvo točko zapisano pravičnost. Ob tem pa je socialno pravičnost mogoče dosegati, »če napredujemo, če naredimo vedno več in če ni treba nekomu  nekaj vzeti, kajti če več nastane, lahko več delimo.« Po njegovih besedah pa v primeru, da želimo več ustvariti, potrebujemo gospodarsko rast, ki jo lahko dosežemo z novimi delovnimi mesti in prestrukturiranjem delovnih mest. » Za odpiranje delovnih mest pa potrebujemo investicije, ki so lahko domače, tuje, ali pa je investitor lahko tudi država, pri čemer je država  le izhod v sili,« je dejal dr. Turk. Poudaril je tudi, da zasebniki investirajo, kadar obstajajo dobre gospodarske razmere, kadar imamo delujočo pravno državo ter  dostop do prostora in možnost, da gradijo in posegajo v prostor. »Tretji pogoj za vzpostavitev dobrih razmer za gospodarstvo nasploh, pa je ureditev trga dela; težave so na primer s tujim menedžerskim kadrom, ki jih v Sloveniji obravnavamo enako kot sezonskega delavca,« je dejal nekdanji razvojni minister.Po njegovem mnenju je poleg dobrih pogojev za gospodarstvo nasploh, pomembno tudi vrednotenje tujih investicij v naši kulturi. » Imamo nekaj sindroma Martina Krpana, ki si je želel cesarski patent na lokalni monopol, in tega si še vedno želimo tudi v Sloveniji, vendar v takem miljeju danes ne moremo vztrajati,« je menil dr. Turk. Izpostavil je še, da bi morali razmišljati tudi o ciljnem pridobivanju investicij, kot na primer za področja informacijske tehnologije, zdravstva, povezanega s turizmom in lesne industrije, kjer je povpraševanje in kjer je delo lahko zagotovljeno.  V nadaljevanju je dr. Turk spregovoril še  malih in srednjih podjetjih, ki so prav tako lahko priložnost za investicije, pri tem je tudi izpostavil, da je Slovenija naravno pozicionirana kot most med znanji Vzhodne Evrope in denarjem Zahodne Evrope, kar jo postavlja v dober položaj.  Nekdanji razvojni minister je še opozoril, da je bilo na konferenci izpostavljeno pomembno vprašanje o tem, ali si tujih investicij sploh želimo. Pri tem moramo razčistiti s tem, da si glede na številke tega očitno ne želimo, zato moramo tudi na širšem kulturnem področju kaj spremeniti, saj imamo vendarle  dobre izkušnje s tujimi investicijami. »Svet se razvija eksponentno, in rešiti se moramo tega, da moramo vse narediti z lastnimi močmi,« je še dejal dr. Turk. Odprti forum pa je zaključil s starim kitajskim pregovorom, ki najbolje zaokrožuje vprašanje tujih investicij v Sloveniji, in sicer »star kitajski pogovor pravi, da nas ne sme zanimati od kod prihaja mačka, važno je, da ta mačka lovi miši.«