Pahorjeva vlada zadolžila slehernega Slovenca za štiri do pet tisoč evrov
ponedeljek, 18. 4. 2011MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik vlade, spoštovana vlada, kolegice in kolegi. Spomladansko zasedanje mednarodnega denarnega sklada in svetovne banke je potrdilo žalostno resnico, da slovensko gospodarstvo že tretje leto raste počasneje od svetovnega povprečja, napovedi za naprej, pa niso obetajoče. Da skromna gospodarska aktivnost pomeni zelo visoko stopnjo brezposelnosti, socialne stiske ljudi in pritisk na proračun, zaradi socialnih transferjev posameznikov. Imamo tudi izjemen proračunski primanjkljaj, ki znaša že tretje leto okoli 1,5 milijarde evrov, kar predstavlja med 20 in 25% prihodkov proračuna. Posledično se krepi javni dolg in naj bi letos presegel celo mejo 43% bruto domačega proizvoda, naslednje leto pa že mejo 45% bruto domačega proizvoda. Če pogledamo zgodovino naraščajočega javnega dolga ugotovimo, da se je tam do leta 200? okrepil javni dolg oziroma dolg širšega sektorja države na približno 5 milijard evrov, da je mandat 2000 do 2004 pridelal dodatni 2,4 milijardi evrov javnega dolga in da je mandat 2004-2008, o katerem se veliko govori, pridelal zgolj eno milijardo evrov primanjkljaja.
Vaša vlada pa je pridelala razliko, torej, če gledamo cel mandat do leta 2012, po zadnjih napovedih, približno torej 9 milijard evrov, kar pomeni, da ste vsakega Slovenca dodatno obremenili z javnim dolgom med 4 in 5 tisoč evri oziroma več kot tisoč evrov letno. Torej, dolg širšega sektorja države narašča najhitreje med vsemi državami. Veliko govorite in napovedujete reforme, ki pa zaradi nesposobnosti vlade, da jih uresniči ostajajo le besede in napovedi. Kakorkoli in karkoli predlagate, ne spravite skozi socialni dialog, še manj skozi opozicijo in vedno grozi temu zavrnitev med volivkami in volivci.
Ali niste še spregledali teh dejstev, ko brezglavo vztrajate na neusklajenih rešitvah, država tone, ukvarjate se v glavnem sami s seboj?
Sprašujem se in vas, spoštovani, katere kratkoročne konkretne ukrepe, kdaj in s kakšnim učinkom boste predlagali, da zajezite izjemno zaskrbljujoč, naraščajoč javni dolg te države?
Prosim vas, da ne govorite o reformah, ki jih žal v mandatu te vlade ne boste mogli uveljaviti. Osredotočiti se na kratkoročne ukrepe, kajti vsakoletni milijardo in pol do dve milijardni dolg in težak primanjkljaj vodi kratkoročno v grški oziroma portugalski scenarij.
Spoštovani predsednik vlade, nehajte se prosim ukvarjati sami s seboj; z vlado, vladno koalicijo in s političnimi težavami, ki jih imate. Lotite se reševanja nakopičenih problemov ali odstopite.
BORUT PAHOR: Najprej vam bi rad zagotovil, da se ne ukvarjam s stvarmi, ki niso povezane s skrbmi naših ljudi. Koalicija ima podporo v tem Državnem zboru, zaradi tega in tudi zaradi razumevanja poslancev, ki niso člani te koalicije, so bile lahko sprejete odločitve, ki so bistvenega pomena zato, da se v tej situaciji, v kateri se nekateri držijo slabše, kot mi, v nasprotju z vašimi trditvami, še vedno držimo, kot rad rečem, na varni strani radarja. Torej, vlada se mi zdi, to je moja ocena, seveda imate vi, lahko drugačno dela, uspešno in učinkovito, pripravlja celo vrsto odločitev, ki so tukaj sprejete in že učinkujejo in tiste, ki žal tudi za voljo vaših odločitev niso dovolj sprejete v parlament, ampak morajo na referendum, spoštovani gospod poslanec.
Rad bi vam povedal, da slovenska vlada, skupaj z agencijo za upravljanje kapitalskih naložb, slovenska vlada na ravni sektorske politike, agencije pa potem na ravni priprave strategije pripravlja torej strategijo upravljanja s kapitalskimi naložbami. Zakaj govorim o tem? Zato, ker je jasno, da bi lahko javni dolg zniževali tudi tako, da bi odprodajali tisti del premoženja s katerim država ali ne zna ravnati ali pa ni to v našem dolgoročnem interesu. Dokler ta strategija ni dobro proučena je boljše, da se ne zaletavamo s temi odločitvami, strategija bo kmalu pred poslanci in jaz upam, da se boste tega lotili vsaj tako resno kot se bomo mi pri pripravi te strategije.
Prav gotovo je, in to je prej hotel vprašati gospod Tanko, vendar razumem gospod predsednik, da na to vprašanje ne morem odgovarjati, da na dolg vpliva seveda najprej in predvsem deficit. Slovenska vlada ima dve možnosti, ena je da poleg reform, pravite, da naj o njih ne govorim, že razumem zakaj, ker vas spravljam s tem v zadrego. V zadrego zato, ker jim tudi kot opozicijska stranka nasprotujete in terjate referendume o njih in javnosti boste morali pojasniti če in ko dobite oblast, kaj boste storili z ukrepi vi? Jaz pojasnjujem po svojih najboljših močeh tukaj pred tem zborom in sicer pred slovensko javnostjo toda mislim, da je v enaki meri pomembno da vi kot alternativa znate povedati ali Slovenija lahko brez reform, ki jih mi predlagamo preživi ali ne? Mi smo takšne ukrepe že predlagali, nekateri o bili uspešni, nekateri neuspešni zato, ker je nekdo ocenil, da morajo pred volivke in volivce čeprav tega sami niso vedno zahtevali.
Pred nami je pokojninska reforma, ki je tudi zelo pomembna, ker je preprosto vprašanje bonitetne ocene države in zlasti bančnega sektorja ta hip bistveno za ceno denarja. Če bo pokojninska reforma uspela bo Slovenija lažje prihajala do denarja in ta denar bo cenejši. Signal, ki smo ga dali s padcem Zakona o malem delu ni tako pomemben. Prav tako ne ocenjujem, da bi bil lahko dramatičen vpliv morebitnega padca zakona o preprečevanju dela na črno. Čeprav ne podcenjujem naporov, ki so bili izjemni, da bi uredili dve področji trga dela, ki sta bili doslej neurejeni za katere so ljudje protestirali temu, da so neurejeni, smo jih uredili in potem seveda so nasprotniki dosegli, da utegneta biti oba zakona zavrnjena. Upam, da se to ne bo zgodilo s pokojninsko reformo. Španija se je izognila nenaklonjenosti finančnih trgov prav zato, ker je sprejela pokojninsko reformo. Zakaj vam to govorim? Ker je to pomembno za javni dolg. Javni dolg je naraščal in v zadnjih dveh letih precej bolj dinamično kot prej. Sedaj je pod 40% bruto domačega proizvoda. V zakonu o javnih financah bomo dali pravilo, da javni dolg ne sme preseči 45% sicer bo prišlo do ukrepov. Tako kot imajo to urejeno nekatere druge države in kot sugerira tudi pakt za evro.
Torej spoštovani gospod poslanec, mi se zavedamo problematike javnega dolga. Mislim, da moramo biti tukaj fleksibilnejši pri dokapitalizaciji zlasti v bančnem sektorju. Osebno nisem naklonjen temu, da davkoplačevalci dokapitalizirajo banke, vsaj ne obeh ta hip ampak o tem bo verjetno pred tem visokim… …/Izklop mikrofona./…
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa spoštovani predsednik. Jaz predvsem želim odgovor! Jaz sem vprašal, spoštovani predsednik vlade, katere kratkoročne ukrepe, kdaj in s kakšnim učinkom boste uveljavili, da boste zajezili izjemno naraščajoči javni dolg države. In prosil sem vas, da ne govorite o reformah, ker te ne boste mogli izpeljati ne ker se kdorkoli izogiba diskusij o tem. Ker ne uskladite nič z deležniki, ki tangirajo te reforme s socialnimi partnerji in vam zadeve padajo kot domine, ne zaradi opozicije, zaradi ljudi in zaradi nedomišljenih rešitev.
Zato, spoštovani predsednik, niste povedali niti enega kratkoročnega, pa tudi srednjeročnega ukrepa ne, govorili ste o dokapitalizaciji bank. Te bodo stale in bremenile in povečevale primanjkljaj in seveda posledično dolg. Te ne bodo to zniževale kratkoročno niti ne srednje ročno. In, poglejte, res imam občutek da, upirali ste se ne podporo koalicije v temu parlamentu. Koalicija je na pol v razsulu, danes vam razpada.
Član koalicije predsednik DeSUS-a je najavil odhod, ministri vam odstopajo. Vi ne rešujete probleme, ampak v tej državi ustvarjate probleme, ne vi osebno, vaša vlada, ampak vi ste odgovorni za delovanje te vlade. Kako boste pri tako razrahljani koaliciji računali še na podporo, pridete v parlament po podporo o zaupnici in predlagajte, prosim vas, ukrepe, s katerimi boste tudi lahko reševali Slovenijo iz krize, ne pa podobe te vlade.
Torej, spoštovani predsednik. Prosim vas, še enkrat, da mi dopolnite odgovor, kako, s katerimi ukrepi boste zajezili eno in pol milijardni primanjkljaj vsakoletni in posledično dolg, ki bo že to leto prerastel krepko 40%, leta 2012, na koncu mandata pa krepko 45% in vi bi ga omejili na 45%?
BORUT PAHOR: Imate pa pogum, spoštovani, gospod poslanec, da si mi upate tako ostro nastavljati to vprašanje. Vi, gospodarski minister prejšnje vlade, vlade, ki je pustila plačno reformo z naraščajočim trendom rasti plač v javne sektorju ne glede na produktivnost v realnem, vi boste mene spraševali, sedaj o tem, kako bom kratkoročno reševal dolgove. V letu 2008, 2007, ko je bil čas za normalno dokapitalizacijo Nove ljubljanske banke brez tveganj. Jaz nimam nič proti, imate vso pravico, da me sprašujete, ampak prosim, ni potrebno, da je moj ton odgovora tako oster kot je tudi vaše vprašanje. Mislim, da smo vsi skupaj v zelo težki situaciji. Zato vam pravim, kratkoročno je sedaj ta hip, brez zamere, da vam to rečem, kratkoročno je ta hip pomembno, da dobimo pokojninsko reformo.
Če in kolikor je tudi pri vas dovolj preudarnosti, da rečete, OK., ni bil dosežen socialni dialog, ni bil dosežen kompromis znotraj socialnega dialoga, ampak mi kot opozicija ocenjujemo, da v teh razmerah še vedno, ne glede na to, da ne podpiramo vsake rešitve o pokojninski reformi, podpremo pokojninsko reformo na referendumu, vam povem, da je to naj kratkoročnejši in naj uspešnejši korak za zniževanje javnega dolga, sicer bomo servisirali javni dolg po višji obrestni meri in ta bo bremenil slehernega državljana bolj kot bi bilo treba. Poleg tega pa, spoštovani gospod poslanec, bodo, zaradi padca pokojninske reforme in ratinga varčevalni ukrepi, ki jih ne bo rekla in odredila ta vlada, ampak evropska komisija in evropska centralna banka tako surovi do naših ljudi, da si ga preprosto tega naši ljudje ne zaslužijo. To je kratkoročni ukrep ta hip.
Referendum utegne biti v juniju, takrat podpira vlado, takrat boste naredili največ tudi za sebe, ker drugače vzbujate v ljudeh lažno upanje, da ta vlada dejansko proizvaja probleme. Ti problemi niso problemi te vlade in jaz tudi nikoli ne rečem, da so problemi vaše vlade. Če mi nismo sposobni videti, da se danes celotni svetovni ekonomski red, ki mu pripadamo giblje kot je rekel predsednik svetovne banke na robu nove recesije, potem vam, prosim, polagam na srce, da tudi vi pogledate za hip iz položaja opozicijske stranke kot bom rekel tvorni subjekt slovenske politike.
Kaj je v tem trenutku bistveno za našo državo? Kratkoročni učinek na zmanjševanje javnega dolga je ta hip poleg vseh drugih ukrepov, ki jih sprejema ta vlada, sprejem pokojninske reforme. Njen padec bo imel zelo slabo učinke na povečevanje javnega dolga. Drugače pa moramo seveda poseči po ostrih varčevalnih ukrepih, ki bodo zelo zategnili pas ljudem, mislim da to ni potrebno.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Torej, spoštovani predsednik vlade, začnite končno vladati, ne pa kazati na opozicijo in na pretekli mandat, ki je že dve in pol leti nazaj. In še enkrat, jaz sem vam, zato pri strukturni javnega dolga povedal, da ga je prejšnja vlada pridelala le 1 milijardo od 17-ih kolikor bo na koncu vašega mandata znašal in da ste vi samo v vašem mandatu zadolžili slehernega Slovenca med 4 in 5 tisoč evrov.
Spoštovani predsednik vlade! Pokojninske reforme ni zahtevala opozicija, ampak ljudje. Pokojninska reforma ne bo kratkoročno reševala problem deficita in javnega dolga, ker ne bo ustvarila nobenega novega delovnega mesta, ne bo ustvarila 50 tisoč novih delovnih mest ali česa podobnega.
Spoštovani, predsednik vlade, opozicija vam je na začetku mandata zavedajoč se težavnosti položaja krize predlagala partnerstvo 2 plus 10, dva za čas krize in 10 za reforme. Mi smo vam dali, na mizi imate še danes predlog, preberite ga, odgovorite končno nanj. In spoštovani predsednik, le vitalno gospodarstvo in varčevanje lahko potegneta voz te države iz situacije v kakršni je. Katere konkretne ukrepe za spodbujanje gospodarske aktivnosti oziroma za dvig konkurenčnosti, ne bom, to so retorična vprašanja, kajti le vitalno gospodarstvo lahko reši nakopičene težave v tej družbi in poglejmo kaj se dogaja v Sloveniji. Nemška podjetja opozarjajo, da je Slovenija zaradi ne prijaznega poslovnega okolja samo v enem letu izgubila med 1200 in 1500 delovnih mest, podjetje Secop se je preselilo drugam, tam kjer so boljši pogoj, da vam ne ponavljam neštetokrat drastičen padec konkurenčnosti Slovenije. Če ne boste posegali po ukrepih za spodbujanje gospodarske aktivnosti, ne bomo pripeljali tega voza te države iz krize.
In zato je potrebno spodbujati tudi investicije in vi ko pravite, da so investicije povezane s proračunom, nekatere ne. Na primer, zakaj stoji 150 milijonska investicija – odlagališče jedrskih odpadkov, lokacija je sprejeta, denar je v skladu za razgradnjo, ne tangira nobenega proračuna, lahko bi 150 milijonov investicija potekala v tej državi, reševala gospodarstvo in reševala naš problem, pa ga ne rešuje, ker stoji. Podobno je z gradnjo drugih pomembnih projektov, ki skoraj niso povezani s proračunom. In spoštovani predsednik vlade, neoperativnost te vlade skrbi državljane, skrbi opozicijo, tudi zaradi tega, ker bo lahko imela kdaj priložnost poprijeti in začnite prosim vladati ali pa prosim odstopite in o teh odgovorih, ki jih ni bilo, spoštovani predsednik Državnega zbora, predlagam, da se opravi razprava v okviru plenarne seje.