Pahorjeva vlada Slovenijo zadolžila za 584 Falconov
ponedeljek, 16. 8. 2010Dolg Slovenije skupaj s poroštvi znaša 19,1 milijarde evrov, kar je okoli 54 % BDP. Dolg se je ( se bo ) v času Pahorjeve vlade povečal za 7,7 milijarde evrov. Od tega je finančno ministrstvo v banke vneslo preko depozitov, jamstev in dokapitalizacij vsaj 4,5 milijarde evrov, upoštevajoč večkrat omenjeno vsoto 800 milijonov evrov za dokapitalizacijo NLB. Omeniti velja, da bi za 8 milijard evrov lahko dobili:
– 10 x drugi tir Divača Koper
– 584 letal Falcon
– 91.729 vozil Audi A8
– 28 % koncerna Siemens…………
Veliko denarja je in bo šlo v nesmiselne politične projekte, zaradi česar je potrebna že 3. sanacija NLB v 20 letih samostojnosti. Banke vlagajo v družbe, ki imajo mikro lasten vložek, veliko posojilo in nobenih prihodkov. Najlepši primer omenjenega je družba Grep, preko katere se gradijo Stožice, ki so volilni projekt ljubljanskega župana. Podobnih investicij je še več, ter bodo udarjale po davkoplačevalcih še vrsto let:
– Stožice 110 evrov/prebivalca
– sanacija gradbeništva 250 evrov/prebivalca
– NPU 45 evrov/prebivalca
– SOD 240 evrov/prebivalca
– TEŠ 6 600 evrov/prebivalca
– DARS 150 evrov/prebivalca ………
Omenjene investicije in gospodarska gibanja so plod zgrešene t.i. Kučan – Mencingerjeve ekonomske teorije paradnih konjev in družinske srebrnine, izražene v Forumu 21. Veliko paradnih konjev je danes postalo hiravo kljuse, saj se je vodstvo ukvarjalo z vsem drugim, kot pa z rastjo svoje družbe. Šrot je kupoval medije, se šel prevzeme, pozabil pa na osnovno dejavnost – pivovarstvo. Ni odprl novih pivovarn vsaj v novi deseterici EU, ter prevzel del trga v njih, ampak je klavrno propadel v edinem skoku na tuje, v Splitski pivovari. Posledica ščitenja domačih interesov je tudi, da imamo na področju nekdanje države najslabšo ponudbo piv – zelene in rdeče steklenice, ter nekaj malega uvoza. Dilema kod je boljši: Laško ali Union ne obstaja več saj sta oba zanič. Ukrajinski Slatič, poljski Žywiec in druge vrste, ki so jih razvili v času samostojnosti krepko prekašajo po kakovosti naše zvarke. Podobnih zgodb je še več, na primer Droga – Kolinska, ki je na koncu pristala v tujih rokah ( Mencinger je umolknil – spomnimo se njegovega rohnjenja v času pivovarske vojne ). Vprašljiva je pomoč gradbenikom, ki so s kartelnim dogovarjanjem kovali enormne dobičke za slabo opravljeno delo. Kje je denar iz časa debelih krav, da so sedaj zaposleni prisiljeni gladovno stavkati, oziroma jih izsiljujejo z vizami, kljub podpisanemu socialnemu sporazumu Slovenija BiH? Tudi o kakovosti izvedenih del ne kaže izgubljati besed: V treh letih Šentviškega predora ta ni 100% deloval niti pol časa, saj so v njem stalna popravila. Neodgovorno in na lahek način pridobljeno lastništvo sili banke v denarne injekcije za reševanje nemogočega. Bleda in korporativna vloga GZS tudi ni garant preboju na bolje. Predsednik, ki mora odstopiti zaradi sramotnega početja – neplačevanja prispevkov za svoje zaposlene, pa vsakoletni nagrajenci, ki v veliko primerih že v naslednjih letih postanejo predmet preiskav. Najlepši primer je Bine Kordež, ki je lani z lobiranjem postal nagrajenec GZS in zlati deček, letos pa se je njegova zgodba sesula, kot hišica iz kart in je postal enfant terrible.NLB je imela več ponudb vključitve v večje, mednarodne grupacije, kot so Reiffeisen, Hypo, KBC, vendar je raje ostala v domači mlakuži, kot v širokih mednarodnih vodah. Investirala je ( tudi preko podjetij ) v sorodna okolja na Balkanu in marsikdaj nasedla. Ob veliki sedanji in planirani bodoči zadolženosti države pa so zaskrbljeni tudi v EU v strahu pred novo Grčijo, oziroma širitvijo regije PIIGS.
Na osnovi navedenega Vas sprašujem, katere ukrepe pripravljate za oživitev zdravega dela gospodarstva in odstop od Kučan – Mencingarjevega modela, ter kako boste zajezili nadaljnje zadolževanje države?