Pahorjeva vlada si zasluži status naravne katastrofe

Totalna nesposobnost in popolna razvojna impotenca te vlade, se bo v celoti razkrila šele v naslednjem mandatu, tudi zato, ker večino svojih odločitev prelagajo na prihodnost. Poslanec SDS mag. Branko Grims je na poslanskem večeru v Trzinu, ki je potekal v četrtek, 24.2.2011, spregovoril o aktualnem gospodarskem stanju ter ocenil tudi nekatere zadnje notranje politične dogodke. “V Sloveniji je približno 120.000 nezaposlenih, kar je nacionalna katastrofa, tako visoko število nezaposlenih pa je Pahorjeva vlada pridelala v zgolj dveh letih svojega mandata, pri čemer pa je gospodarska rast enaka ničli,” je uvodoma dejal poslanec. Pri tem je podal oceno, da bomo ob koncu mandate te vlade glede na makroekonomske kazalce lahko imeli že 150.000 brezposelnih, pri čemer “tako hude brezposelnosti od osamosvojitve naprej v Sloveniji še ni bilo.” Po njegovih besedah tako visoka brezposelnost seveda pomeni tudi visoka sredstva, ki jih brezposelni dobivajo v obliki socialnih transferjev, kar po njegovi oceni niti ne bi bilo tako problematično, če ne bi vlada, namesto tega, da najema kredite zato, da premosti slabo socialno situacijo, raje več poudarka dala v pripravo gospodarskih ukrepov, za nov razvojni zagon. Po oceni poslanca SDS mag. Grimsa Pahorjeva vlada ne namerava zmanjševati slovenskega dolga, problematično pa je, da bomo v naslednjem mandatu morali odplačevati milijardo evrov zgolj za obresti.

»Totalna nesposobnost in popolna razvojna impotenca te vlade, pa se bo v celoti razkrila šele v naslednjem mandatu, saj je intenca te vlade, da vse slabe odločitve dobijo svoje razsežnosti še daleč po tem, ko ne bodo več na oblasti,« je dejal mag. Grims in pri tem spomnil na odločitev glede arbitražnega sporazuma, ki bo veljavna po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo ter opozoril na  možnost ukinitve vinjet, kar naj bi stopilo v veljavo v prihodnjem mandatu.  Ob tem je še povedal, da bo sprememba odločitve glede vinjet oziroma sistema cestninjenja davkoplačevalce stala 150 milijonov evrov, ki jih vlada » meče skozi okno«, namesto, da bi vinjetni sistem pustila tak, kakršen je sedaj, ko je pravičen, saj smo avtoceste gradili z davkoplačevalskim denarjem. Ob tem je spomnil, da je prejšnja vlada predlagala mnogo cenejše vinjete kot so danes, pri tem pa so predstavniki tranzicijske levice »vpili«, da gre za izjemno visoke cene, »klicarili v Bruselj, da so vinjete velika packarija«, pri čemer so »danes cene vinjet še zvišali, nikoli pa se ne bodo razkrili, kako dvolični so bili v tem primeru.«

O tem, kako se razkriva dvoličnost tranzicijske levice, je po mnenju mag. Grimsa, jasno vidno tudi pri preiskovalni komisiji, ki preiskuje ozadje afere Patria in katere vodenje je prevzel pred kratkim. Pojasnil je, da so poslanci koalicije želeli imeti sejo, na kateri bi potekalo usklajevanje o delu komisije, potem pa so sejo bojkotirali, čeprav je bila sklicana na njihovo zahtevo. Po njegovem mnenju se koalicijski poslanci na takšen način obnašajo prav zato, ker se bojijo, da bi se razkrilo, kako jim je uspelo oblatiti ugled in ime Slovenije v svetu.

Poslanec SDS je poudaril, da tovrstne afere, ki jih večinoma ustvarjajo stranke koalicijske levice, nimajo le notranje političnih posledic, temveč tudi gospodarske. »Država, ki ima sloves, da je koruptivna, za kapital ni zanimiva oziroma je za kapital lahko rizična, zato se ji rajši izogne.« Tudi zato si po mnenju mag. Grimsa, ta vlada zasluži status »naravne katastrofe.«, saj zelo dela na tem, da bi se kapital Sloveniji izognil. Oziroma kakor je nazorno opisal: »Iz Orwellovskega stanja, ko je bilo Slovenijo mogoče voditi bolje, smo prišli v Kafkovsko stanje, kjer je mogoče nekoga obtožiti, da je na neugotovljenem mestu na neugotovljen način storil neugotovljeno dejanje.«
Po drugi strani sicer mag. Grims tudi meni, da je mogoče na sedanji mandat gledati tudi kot na zelo dragoceno izkušnjo, ki je sicer skrajno neprijetna,  a na podlagi katere se bo lahko dvignil nivo politične kulture.

V pogovoru z občinstvom pa so se dotaknili tudi drugih tem, kot je ocena situacije v mandatu prihodnje vlade,  aktualne razmere v Libiji in primerjava s Slovenijo, morebitne spremembe medijske zakonodaje, dogajanje v povezavi z arhivi, ideološke teme, ki postajajo ponovno aktualne, možnosti predčasnih volitev, kar nekaj časa pa so namenili tudi vprašanju, ali je Slovenija sploh še pravna in socialna država.