Pahorjeva vlada jemlje mladim

Poslanka SDS Alenka Jeraj in predsednik Komisije za srednješolsko izobraževanje pri Strokovnem svetu SDS Janez Mežan sta na današnji tiskovni konferenci predstavila ključne slabosti in pomanjkljivosti predlaganega zakona o šolski prehrani, ki med drugim ureja subvencioniranje dijaške prehrane. Jerajeva je najprej spomnila, da je poslanec Jože Tanko predlagal uvedbo subvencionirane prehrane za dijake trikrat neuspešno in sicer leta 2001, 2003 in 2004. Bolj uspešni smo bili leta 2008, ko je bil na predlog poslanske skupine SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom in podporo vlade, ta zakon tudi sprejet. “K izvajanju zakona so tako pristopile šole in ravnatelji, ukrep so pozdravili dijaki in starši”, je povedala Jerajeva in dodala, da je bil ukrep deležen visoke podpore Dijaške organizacije. “Ukrep je sicer s težkim srcem podprl tudi Branimir Štrukelj s SVIZ-a”, je poudarila poslanka. Po njenih besedah je stvar zdaj utečena in poteka, ponekod so sicer potrebne še manjše investicije, v večini primerov pa zadeve tečejo. “Vemo, da je lahko že do takrat šola, če je želela, organizirala toplo prehrano, vendar niso bili zakonsko obvezani in tako v večini šol tega tudi niso naredili”, je razložila Jerajeva. Šele z zakonsko obvezo so šole morale pristopiti k organiziranju tople prehrane.Dejala je, da minister Lukšič, ki je spremembo zakona predlagal, ob tem izpostavlja en primer, kjer stvari ne potekajo v skladu s pričakovanji. “Menimo, da bi morali tam, kjer zadeve še ne tečejo tako kot bi morale, bilo potrebno pomagati in zadeve rešiti, ne pa da se potem spravimo na celoten koncept, ki je bil po našem mnenju dober”, je prepričana Jerajeva. Dodala je, da so želeli urediti dijaško prehrano predvsem zaradi tega, ker je bilo to področje najslabše urejeno; hrana v osnovnih šolah in študentska prehrana pa je bila urejena. “To je bil prvi korak, saj za dijake ni bilo poskrbljeno. Naš drug korak bi bil subvencionirana prehrana tudi v osnovni šoli, brez ločevanja na reven in bogate. Jerajeva je prepričana, da je to tudi zaveza države, saj je bilo sprejetih več Resolucij o zdravi prehrani, ki pa prevečkrat ostanejo samo na papirju. Meni, da bi moralo ministrstvo, preden se je lotilo sprememb, analizirati, kako se je prehrana dijakov v srednjih šolah prijela in kako zadeve funkcionirajo. “Ne moremo se strinjati s predlogom, ki je pred nami, saj prinašajo to, da bomo dijake razdelili na 3 skupine; na najbolj revne, na revne in bogate”, je pojasnila poslanka. Dejala je, da bo 36% dijakov najbolj revnih in za njih bo obrok brezplačen. 22% dijakov bo revnih in bodo za obrok mesečno plačevali 8 evrov ter 42% dijakov bo spadalo v skupino bogatih in bodo za obrok plačevali 16 evrov. “Menimo, da bo povzročilo velike razlike med dijaki, pride lahko do mobbinga revnih”, je opozorila Jerajeva. Hkrati je opozorila, da takšnih razlik ne delamo ne med zaposlenimi glede na višino plače in ne med študenti glede na socialni položaj.Prepričana je tudi, da bo sprememba prinesla ogromno administracije. Po njenih besedah so stroški za dijaško prehrano znašali 32 milijonov evrov, predvidenih je bilo najprej 50 milijonov. “Menimo, da bi vlada morala varčevati kje drugje, ne pa na mladih”, je prepričana Jerajeva. Dejala je, da bo vlada samo za obresti najetih kreditov, v letošnjem letu plačala 500 milijonov evrov, kar bi bilo za več kot deset let subvencionirane prehrane. Po njenih besedah vlada zapravlja denar tudi za nakup vodnega topa in novih avtomobilov.Janez Mežan je poudaril, da je bila dijaška prehrana najslabše urejena prehrana v celotni šolski vertikali, preden je bil ta zakon sprejet. “Pred tem so se dijaki prehranjevali iz raznih avtomatov, hitre prehrane in podobno”, je dejal Mežan in dodal, “Naš namen je bil, da najprej uredimo dijaško prehrano, saj so razne analize Inštituta za varovanje zdravja pokazale, da se dijaki prehranjujejo izredno nezdravo”.Izrazil je obžalovanje, da Štrubelj iz SVIZ-a ni podprl dijakov, ko so ministru Lukšiču prinesli 22 tisoč podpisov, s katerimi so jasno izrazili nestrinjanje s predlagano spremembo. Mežan je še razložil kako konkretno poteka prehranjevanje na eni izmed srednjih šol, kjer tudi samo uči. Poudaril je, da malicajo vsi dijaki, razen tistih, ki manjkajo. Prepričan je, da ukinjajo nekaj, kar je izredno dobro sprejeto in kar je na večini šol že utečeno. “Bolje, kot da zmanjšujejo subvencije za dijaško prehrano, bi bilo, da poskuša ministrstvo vplivati na šole, da še bolje organizirajo topli obrok, da bo šlo še manj hrane v nič in da odpravijo čim več ovir za kakovosten topli obrok” je poudaril Mežan. Prepričan je, da bo zmanjševanje subvencije marsikoga napotilo nazaj na nezdravo prehrano in sendviče, kar je nedvomno slabo za dijake.