Pahorjeva vlada je vladanje jemala kot plehke lepotne nastope
ponedeljek, 26. 9. 2011Spoštovani župan in poslanec Milan Čadež, kolegica poslanka Alenka Jeraj, poslanci Branko Grims, Milenko Ziherl, Rado Likar, članice in člani SDS, simpatizerji!
Kar na začetku se moram zahvaliti mojemu poslanskemu kolegu Milanu Čadežu, da mi je dal to imenitno priložnost, da vam spregovorim na tej čudoviti gori med Selško in Poljansko dolino. Tudi sam prihajam s hribov, Koroškega konca. In veliko imamo skupnega. Ne samo trdo življenje, ko nam ni nič postlanega in vnaprej danega. Za vse se moramo boriti in trdo delati. Ravnine skoraj ne poznamo, vse je položeno v hrib. Spomnili se boste Prežihovega Voranca, ki je imenitno opisoval koroškega železarja in kmeta, hkrati tudi naše kraje, Uršljo goro in Peco. Vi pa imate Ivana Tavčarja, ki je z občutkom opisoval kmeta-gorjanca in v svojih delih postavil lep spomenik Vam in tudi Blegošu, gori, kjer smo danes. Tavčar je v Cvetju v jeseni za Blegoš zapisal: »Med slovenskimi gorami naš Blegoš ni velikan! In ne obdaja ga veličastnost, ki obdaja naše snežnike in ki je je že nekoliko deležen sosed Ratitovec. Obdaja ga samo ponižna lepota skromne slovenske planine, ki ne pozna večnega snega, ne neplodnih mlevov in ne divjih prepadov. Ali vzlic temu v svoji skromnosti stotero poplača truda polno pot, ki si jo moral prehoditi do tratnate njegove strehe«.Tavčar je v teh dveh, treh stavkih imeniten in pove zelo veliko: govori o ponižni lepoti, o skromni slovenski planini, govori o tem, kako se s skromnostjo lahko stotero poplača trud. Govori ravno o tem, česar danes v Sloveniji ni. Če si Tavčarjev zapis kar prenesemo v dandanašnji: nimamo ponižnosti, le velikanska oholost in bahavost oblasti, nimamo ponižne lepote, temveč patološko narcisoidno vlado – hvala bogu v odhajanju! – , ki je vladanje jemala kot plehke lepotne nastopa ali lepotno tekmovanje. In seveda nobene skromnosti, o kateri Tavčar govori, ki lahko stotero poplača trud. Namesto skromnosti smo bili v Pahorjevi vladi priča politični, tovariški, koruptivni in klientelistični razuzdanosti, brezobzirnemu ropanju slovenske gospodarsko-politične elite in garažnim ekscesom, ki je našo državo pahnila na rob propada. Dragi prijatelji,vso letošnje leto se spominjamo in slavimo dve desetletji samostojne in neodvisne države Slovenije. Imamo se kaj veseliti in proslavljati, saj smo uresničili tisočletni sen in naš temeljni nacionalni interes. Šele v samostojni državi smo lahko svobodno zaživeli, v svoji državi lahko izkoristimo vse svoje potenciale, odgovornost za uspehe in tudi neuspehe pa je na nas samih. Resda smo v tem času, ko smo na zemljevidu skoraj 200 držav, ki so povezane v Združene narode, del svoje suverenosti prenesli tudi na Evropsko unijo, vendar smo to suverenost prenesli zavestno, s podobno plebiscitarno večino kot smo jo dosegli ob plebiscitu za samostojno Slovenijo. Vstop v EU in Nato je Sloveniji gotovo odprl nove možnosti, vsi ekonomisti pa tudi soglašajo, da bi danes Slovenija brez evra imela še večje težave. Ne smemo pozabiti, da se zaupanje Evropske unije v našo državo meri tudi s tem, da smo tri leta po vstopu v EU vstopili tudi v tako imenovano šengensko območje, ko ni več meja in je prosta naša pot domala povsod po svetu.Če danes odmislimo vse današnje težave in to katastrofalno vodenje in upravljane s to državo, ki se počasi končuje, potem si lahko čestitamo in rečemo, da je Slovenija v teh dveh desetletjih dosegla zelo veliko. V dveh desetletjih človek komajda doseže solidno polnoletnost, Slovenija pa je v tem času postala članica vseh mednarodnih organizacij, zvez in povezav, vodili smo Evropsko unijo in tudi splošni standard ter kakovost življenja sta se v tem času precej dvignila. Nostalgijo za prejšnjimi ali starimi časi, ko velikokrat slišimo, kako je bilo včasih boljše, lahko jemljemo le v okviru nesporne resnice, da smo bili včasih pač mlajši in najbrž tudi bolj zdravi. Ko pa se spomnimo, kako ni bilo kave, pralnega praška, kako smo vozili ob parnih in neparnih dneh, kako smo plačevali depozit za prehod meje, kako so nas na meji slačili cariniki v nam tujem jeziku ali polomljeni slovenščini, kako smo do stoenke lahko prišli le po zvezah ali nekajletnem čakanju, potem tudi nostalgija po bivši državi hitro splahni. Zadovoljni in veseli smo lahko, da imamo lastno državo Republiko Slovenijo.V naši poslanski skupini imamo s tega konca Slovenije izjemne poslance, tudi zaradi tega sem sam večkrat v vaših krajih in tu sem spoznal mnoge čudovite ljudi. Nič ne bom rekel o skorajšnjih volitvah, o njih je več ali manj vse jasno. Tu ni nobene dileme: če hočemo sebi, svojim otrokom, vnukom in celotni Sloveniji dobro, potem je edina pot – naša pot. Pot Slovenske demokratske stranke. Dragi prijatelji, danes sem resnično vesel, da sem med vami in da sem lahko zadihal čist zrak poljanskih gora. Hvala za povabilo in vašo pozornost.
Blegoš 2011 – dogodek, ki povezujeZadnjo septembrsko nedeljo smo občinski odbori SDS iz Železnikov, Žirov, Škofje loke, Gorenje vasi-Poljane, Idrije in Cerknega organizirali že 11. srečanje članov in simpatizerjev SDS na Blegošu. Vreme nam je bilo tokrat zelo naklonjeno, saj nas je celo nedeljo grelo jesensko sonce. Na začetku je na Blegošu zadonela slovenska himna, nato je vse zbrane pozdravil občinski svetnik SDS in povezovalec g. Demšar Roman iz Hotavelj. Prvi je spregovoril domači župan, poslanec in predsednik OO SDS Gorenja vas-Poljane g. Čadež Milan. Poudaril je pomen tega srečanja, ki je bil doslej vedno dobro obiskan, število udeležencev se pa iz leta v leto povečuje. Letošnjega srečanja so se udeležili tudi mnogi člani izven meja Gorenjske, iz Iga je z družbo prišla poslanka in predsednica ženskega foruma ga. Alenka Jeraj, iz MO SDS Novo Mesto pa številna druščina z poslancem Ivanom Grillom. Pri organizaciji pa sta letos prvič sodelovala tudi odbora Idrija in Cerkno, kar je dokaz, da ta čudovit dogodek na Blegošu res povezuje in iz leta v leto raste.Poslanca g. Milenko Ziherl in g. Rado Likar sta udeležence pohoda nagovorila s kratkim in jedrnatim nagovorom. Poslanec g. Branko Grims je kot vedno popestril srečanje na Blegošu, in sicer je slikovito prikazal dejanja vlade v preteklem mandatu. Zadnji nagovor pa je pripadel glavnemu gostu iz Koroške, poslancu g. Miru Petku, ki je v svojem govoru slikovito primerjal častilca Blegoša, našega rojaka g. Ivana Tavčarja z svojim Prežihovem Vorancem. Seveda pa ni manjkalo pohvalnih besed za to srečanje v čudovitem okolju Poljanske doline…Druženje je trajalo do poznih popoldanskih ur, kot vsako leto, smo tudi letos postregli z okusnim Kajbetovim golažem, ki je postal kar zaščitni znak našega srečanja. Obisk srečanja je resnično bil nad vsemi pričakovanji in prav lepo vabljeni naslednje leto na Blegoš
