Pahorjeva vlada in koalicija ukinili državnozborski nadzor t.i. Kosove komisije

Z zakonom o integriteti v javnem sektorju se je ukinilo opozicijsko nadzorno parlamentarno telo, edino delovno telo, ki je izvajalo nadzor nad t.i. Kosovo komisijo. Temeljna naloga komisije DZ po zakonu o preprečevanju korupcije (t.i. Mariničeve komisije) je bilo izvajanje nadzora nad delom in poslovanjem t.i. “Kosove” protikorupcijske komisije. Kljub temu, da je Poslovnik državnozborske komisije po zakonu o preprečevanju korupcije veljal od junija 2009, popravki pa so bili sprejeti z glasovi več kot 2/3 članov te komisije – torej so jih podprli tudi koalicijski poslanci, ga Drago Kos oziroma njegova komisija nista hotela upoštevati in sta se vztrajno izogibala resnemu parlamentarnemu nadzoru.

Namigovanja poslanca Posedela, tudi člana “Mariničeve” komisije, da je bil Poslovnik o delu komisije oblikovan tako, da bi lahko poslanec Marinič prišel do občutljivih podatkov, ki bi jih lahko zlorabil za osebna obračunavanja, so zato neosnovana, nerealna in zavajajoča. Dajejo pa misliti predvsem na to, da ravnanja, ki jih g. Posedel očita drugim, najbrž izvaja sam pri vodenju preiskovalne komisije o menedžerskih prevzemih, kjer ima večino poslancev koalicija. 

Ker se je Drago Kos na vsak način hotel izogniti parlamentarnemu nadzoru, še posebej pa nadzoru delovnega telesa, ki ga vodi opozicija, je poskušal doseči razveljavitev sprememb poslovnika tudi na ustavnem sodišču, vendar je bil vsakič zavrnjen. Edini preostali način, da bi se Kos izognil nadzoru, je bila drugačna zakonska ureditev. Vlada in koalicija sta mu pritegnili in z zakonom odpravili parlamentarni nadzor.

Zakon o integriteti v javnem sektorju pa je bil spisan pravno pomanjkljivo, na kar smo v PS SDS večkrat opozorili, saj je bilo k 90-im členom zakona predlaganih kar 95 dopolnil. Obenem pa zakon na način, kakor je sprejet, institucionalizira sistemsko korupcijo znotraj civilne družbe. Imenovanje članov protikorupcijske komisije pa predpisuje tako, da bo na čelo takšne komisije predlagan človek, ki bo politično kompatibilen in pripaden koalicijskim strankam. Ta zakon torej ne bo preprečeval korupcije in klientelizma, ampak bo politično nastavljeni komisiji omogočal, da bo izbirala “žrtve”, ki jih bo obravnavala in ne izbrala oziroma zaščitila izbrane posameznike koalicijske elite. Ko bo korupcije npr. obtožen mestni redar, ne pa tisti, ki ga je prisilil v takšno ravnanje.
Z zakonom o integriteti v javnem sektorju se je torej ukinilo opozicijsko nadzorno parlamentarno telo, edino delovno telo, ki je izvajalo nadzor nad Kosovo komisijo. Ta se je doslej že večkrat izkazala kot komisija, ki proizvaja načelna menja kot sredstvo za diskreditacijo posameznikov v stilu starih udbovskih metod. Ni čudno, da je v Sloveniji danes več korupcije, kot jo je bilo pred uvedbo Kosove komisije.