Pahorjeva stranka odločno zagovarja kršitve človekovih pravic
četrtek, 3. 12. 2009Slovenija se ob koncu leta 2009 – leta v katerem je svobodna Evropa praznovala 20. obletnico padca Berlinskega zidu – sooča s poveličevanjem akterjev totalitarizma. Pretreseni ugotavljamo, da vodilna stranka koalicije in naslednica Zveze komunistov Slovenije, ki si je nadela Evropi všečno ime »Socialni demokrati«, v času gospodarske in socialne krize išče izhod v obujanju totalitarnih vzorcev.
Prve znake smo zaznali že marca 2009 v sporočilu podmladka SD, ki ga je podpisal predsednik podmladka, morda celo eden od možnih Pahorjevih naslednikov. Tedaj so bile še sveže slike grobišč v Hudi jami, kjer žrtev niso streljali, ampak so jih pobijali na najbolj barbarske načine. Za predsednika največjega vladnega podmladka smo Slovenci po drugi svetovni vojni stopili na pot napredka. Kot da bi štele samo nove tovarne in kilometri asfalta, ljudje pa nič. Tisto obdobje so namreč tudi morišča in grobišča v Hudi jami, Kočevskem Rogu in Teharjah ter še na stotine drugih, pa koncentracijska taborišča, prisilna kolektivizacija, obvezna oddaja pridelkov, nacionalizacija, Goli otok, zgrešena gospodarska politika, stotisoči izseljenih v iskanju kruha in sreče in na tisoče političnih zapornikov – in vse to je za mladega socialnega demokrata pot napredka. V času najhujše morije so »napredek« uporabljali partijski mogočniki Tito, Kardelj in Kidrič ter drugi organizatorji zločina. Pa že pred njimi Stalin, Hitler in drugi »utemeljitelji« podobnih napredkov. Na desettisoče ljudi so pobili, da bi stopili »na pot napredka«. Marca smo zato zapisali, da Mladega foruma Socialnih demokratov od te izjave naprej ni mogoče več šteti za podmladek demokratične stranke.
In kako smo imeli prav!
Z izjavo Socialnih demokratov ob podelitvi visokega državnega odlikovanja nekdanjemu vodji Službe državne varnosti in republiškemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu so potrdili, da so zgolj malikovalci zločinov Komunistične partije Slovenije. S stališčem, da brezpogojno podpirajo podelitev priznanja Tomažu Ertlu, so zabredli v kloako podpiranja kršenja osnovnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vse njihove visoko zveneče besede in programski dokumenti so postali ničvreden kup papirja.
Tomaž Ertl je bil kot najvišji poveljujoči organu za notranje zadeve in slovenski milici eden od najbolj zaslužnih za kršitve človekovih pravic in svoboščin. Sprenevedanje, da je eden izmed glavnih akterjev oviranja osamosvojitve in poveljujoči organom, ki so bili zadolženi za izvajanje nasilja nad državljankami in državljani, prispeval k utrjevanju in zavarovanju demokratičnih procesov in gibanj, je grozljivo. S podporo podelitvi odlikovanja so se Socialni demokrati iz kroga evropskih socialističnih strank preselili v krog strank, ki vodijo komunistične režime. Dokazali so, da niso pretrgali popkovine s svojimi nekdanjimi člani, ki so odgovorni za pregone, likvidacije in zastraševanje Slovenk in Slovencev. Še več. Izražajo celo zgroženost, če v Republiki Sloveniji kdo opozori na nosilce kršitev človekovih pravic. Za njih so to grobe osebne žalitve nagrajenih in krivica do zgodovine. Krivica do zgodovine?!
Zgodovina bo žal zabeležila, da so slovenski Socialni demokrati, zaradi svoje nesposobnosti spopasti se s finančno in gospodarsko krizo, popolnoma izgubili kompas resnice in pravičnosti. Namesto, da bi se obrnili k sebi in počistili z ostanki totalitarizma, so se spustili v branjenje le-teh. Svojo energijo črpajo iz »svetle« preteklosti. Skupaj s predsednikom republike, ki ima polna usta človekovih pravic, postajajo karikatura slovenske politične scene. Njihov domet ostajajo le pocukrani videoklipi, ki govorijo o njihovi stiski. Pomenljivo je, da odločitve predsednika republike, ki diskreditira Slovenijo v mednarodni javnosti ter poziva Socialnih demokratov, ni podprl nihče. Brez besed so ostali celo njihovi koalicijski partnerji.
Prve znake smo zaznali že marca 2009 v sporočilu podmladka SD, ki ga je podpisal predsednik podmladka, morda celo eden od možnih Pahorjevih naslednikov. Tedaj so bile še sveže slike grobišč v Hudi jami, kjer žrtev niso streljali, ampak so jih pobijali na najbolj barbarske načine. Za predsednika največjega vladnega podmladka smo Slovenci po drugi svetovni vojni stopili na pot napredka. Kot da bi štele samo nove tovarne in kilometri asfalta, ljudje pa nič. Tisto obdobje so namreč tudi morišča in grobišča v Hudi jami, Kočevskem Rogu in Teharjah ter še na stotine drugih, pa koncentracijska taborišča, prisilna kolektivizacija, obvezna oddaja pridelkov, nacionalizacija, Goli otok, zgrešena gospodarska politika, stotisoči izseljenih v iskanju kruha in sreče in na tisoče političnih zapornikov – in vse to je za mladega socialnega demokrata pot napredka. V času najhujše morije so »napredek« uporabljali partijski mogočniki Tito, Kardelj in Kidrič ter drugi organizatorji zločina. Pa že pred njimi Stalin, Hitler in drugi »utemeljitelji« podobnih napredkov. Na desettisoče ljudi so pobili, da bi stopili »na pot napredka«. Marca smo zato zapisali, da Mladega foruma Socialnih demokratov od te izjave naprej ni mogoče več šteti za podmladek demokratične stranke.
In kako smo imeli prav!
Z izjavo Socialnih demokratov ob podelitvi visokega državnega odlikovanja nekdanjemu vodji Službe državne varnosti in republiškemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu so potrdili, da so zgolj malikovalci zločinov Komunistične partije Slovenije. S stališčem, da brezpogojno podpirajo podelitev priznanja Tomažu Ertlu, so zabredli v kloako podpiranja kršenja osnovnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vse njihove visoko zveneče besede in programski dokumenti so postali ničvreden kup papirja.
Tomaž Ertl je bil kot najvišji poveljujoči organu za notranje zadeve in slovenski milici eden od najbolj zaslužnih za kršitve človekovih pravic in svoboščin. Sprenevedanje, da je eden izmed glavnih akterjev oviranja osamosvojitve in poveljujoči organom, ki so bili zadolženi za izvajanje nasilja nad državljankami in državljani, prispeval k utrjevanju in zavarovanju demokratičnih procesov in gibanj, je grozljivo. S podporo podelitvi odlikovanja so se Socialni demokrati iz kroga evropskih socialističnih strank preselili v krog strank, ki vodijo komunistične režime. Dokazali so, da niso pretrgali popkovine s svojimi nekdanjimi člani, ki so odgovorni za pregone, likvidacije in zastraševanje Slovenk in Slovencev. Še več. Izražajo celo zgroženost, če v Republiki Sloveniji kdo opozori na nosilce kršitev človekovih pravic. Za njih so to grobe osebne žalitve nagrajenih in krivica do zgodovine. Krivica do zgodovine?!
Zgodovina bo žal zabeležila, da so slovenski Socialni demokrati, zaradi svoje nesposobnosti spopasti se s finančno in gospodarsko krizo, popolnoma izgubili kompas resnice in pravičnosti. Namesto, da bi se obrnili k sebi in počistili z ostanki totalitarizma, so se spustili v branjenje le-teh. Svojo energijo črpajo iz »svetle« preteklosti. Skupaj s predsednikom republike, ki ima polna usta človekovih pravic, postajajo karikatura slovenske politične scene. Njihov domet ostajajo le pocukrani videoklipi, ki govorijo o njihovi stiski. Pomenljivo je, da odločitve predsednika republike, ki diskreditira Slovenijo v mednarodni javnosti ter poziva Socialnih demokratov, ni podprl nihče. Brez besed so ostali celo njihovi koalicijski partnerji.
O predsedniku Türku pa veliko pove njegova izjava iz decembra 2008, z mednarodne konference ob 60. obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic OZN. Dejal je, da je to obletnica, ki jo, ne samo slavimo, ampak je tudi priložnost, da se ozremo na tista poglavja naše nedavne zgodovine, ki zahtevajo, da se človekove pravice, nekoč grobo kršene, danes v polni meri uveljavijo. In čez leto dni dobi iz rok istega predsednika visoko državno priznanje vodja komunistične tajne policije.