Pahorjeva nekosenzualna politika za dosego lastnih ozkih ciljev

Arbitražni sporazum jemlje, kar je naše, zato je nujno glasovati proti. Občinski odbor SDS Trzin je v četrtek, 27. maja  2010, v Trzinu organiziral poslanski večer s poslanko SDS Evo Irgl na temo človekovih pravic in aktualnih vprašanj glede arbitražnega sporazuma.

Ker se je ob tej priložnosti javnosti uradno predstavila tudi kandidatka za županjo Trzina Milica Erčulj, je poslanka SDS Eva Irgl uvodoma izpostavila vprašanje žensk v politiki. Dejala je, da imajo ženske na desnici v politiki bistveno težjo pot kot ženske na levici, “saj si moramo kredibilnost graditi same, medtem ko kredibilnost nekaterim ženskam na levici dvigujejo mediji.” Zato je za vstop v politiko potrebnega tudi nekaj poguma, še posebej, “ker se takrat, ko v javnosti odpiraš žgoče teme, nate vsuje plaz grozilnih pisem in groženj takšne in drugačne vrste.” Pojasnila je, da se tudi Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, kateri predseduje, ukvarja s precej težkimi, tudi bolečimi, zadevami, med njimi so predvsem tiste iz slovenske polpretekle zgodovine, ki prav tako sprožijo plaz tako pozitivnih kot tudi negativnih odzivov s strani posameznikov in civilnih druženj.

V nadaljevanju je Irglova spregovorila o pasteh arbitražnega sporazuma. Izpostavila je, da je “nujno glasovati proti, saj nam arbitražni sporazum jemlje nekaj, kar je naše.” Obenem je dejala, da je država, ki ima dostop do odprtega morja, velika država, “četudi ima samo 2 milijona prebivalcev”, brez dostopa do odprtega morja pa postane majhna, “in to ne samo ozemeljsko, temveč tudi v glavah ljudi.”

Irglova je ob tem spomnila na nekatere zadnje ključne zgodovinske dogodke ob reševanju slovensko-hrvaškega spora. “Potem, ko se ni uresničil sporazum Drnovšek-Račan, je postalo jasno, da dvostranska pogajanja ne bodo zmogla rešiti vprašanja spora glede meje. Na Bledu je zato potekal pogovor o tem, kako bi vprašanje lahko rešili oziroma se je postavilo le izhodišče za pogajanja. Koalicijske stranke vztrajno trdijo, da je bilo na Bledu sprejeto nekaj zavezujočega, čeprav to ne drži, ” je povedala Irglova in obenem dodala, da se je v letu 2007 sedanji minister za promet dr. Patrick Vlačič zavzemal za to, da bi spor med državama rešil nekdo tretji, sedaj pa je zavzel diametralno nasprotno stališče.

Poslanka SDS je še povedala, da se prav ob vprašanju arbitražnega sporazuma razgalja tudi nekonsenzualna politika Boruta Pahorja. “Predsednik vlade nenehno govori, da vodi konsenzualno politiko, ko pa je postavljen pred samo dejstvo, da bi moral sprejemati konsenz, pa tega v njegovi politiki ni. Pri sprejemanju sporazuma je namreč deloval v popolni tajnosti, niti poslanci, niti javnost nismo bili seznanjeni s samo vsebino sporazuma, predsednik vlade je ves čas soliral, zaradi lastne samovšečnosti, in se obenem igral z ozemeljsko celovitostjo, ki je vitalni interes naše države,” je dejala poslanka in ob tem poudarila, da slovenski premier v svojih javnih nastopih glede arbitražnega sporazuma nima niti argumentov. “Njegov edini argument je, da je to najboljši sporazum – to pa ni nikakršen argument,” je še menila Irglova.

Eva Irgl je opozorila tudi na dogajanje v času referendumske kampanje v slovenskem medijskem prostoru, kjer je opazno poročanje, ki favorizira sprejem arbitražnega sporazuma, “prav tako dnevni tisk objavlja zgolj pisma tistih bralcev, ki so za sporazum, tistih, ki so proti, pa ne, čeprav jih v uredništva zagotovo dobijo.”

V razpravi z udeleženci poslanskega večera pa se je odprlo kar nekaj tem, povezanih prav z dogajanji v sami referendumski kampanji, in sicer glede izjave slovenskega panevropskega gibanja, glede enostranskih izjav Hrvaške, glede zadnje izredne seje državnega zbora, kjer so bila naštete nove okoliščine o arbitražnem sporazumu, glede vključevanja cerkve v referendumsko kampanjo, izogniti pa se ni dalo niti širšemu vprašanju, kako v tem času Evropa glede na Slovenijo kot državo, ki poveličuje totalitaristične simbole in ki vodi nespametno zunanjo politiko.