Pahor se v primeru milijardnega pranja denarja izgovarja na svoje svetovalce

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, je včeraj zaslišala nekdanja predsednika vlad Antona Ropa in Boruta Pahorja.

V uvodu zaslišanja je Rop izrazil začudenje, da je sploh prejel vabilo na zaslišanje pred komisijo, saj v času nastanka in sanacije bančne luknje ni bil več politično aktiven. Vendar pa pri vsej zgodbi ne gre zgolj za sanacijo, saj preiskovalna komisija išče predvsem vzroke in imena odgovornih, ki so s svojim delovanjem povzročili, da je do bančne luknje sploh prišlo. Politična kariera Antona Ropa pa je zelo bogata, saj je bil med drugim minister za delo, družino in socialne zadeve ter minister za finance. Slovensko vlado je vodil od konca 2002, ko je mesto prevzel od novoizvoljenega predsednika države Janeza Drnovška, in je vlado vodil do konca leta 2004, ko je dolga leta vodilna stranka Liberalna demokracija Slovenije doživela hud poraz na državnozborskih volitvah. Nato je Rop prestopil k Socialnim demokratom, leta 2010 pod Pahorjevo vlado pa bil nagrajen s službo pri Evropski investicijski banki, kjer naj bi mesečno prejemal plačo v višini 22.000 evrov bruto.

Bančna luknja naj bi po Ropovem mnenju nastala, ker je prišlo do svetovne finančne krize, ki je presekala finančne tokove med bankami, glede sanacije bančne luknje, ki naj bi bila pretirana in zgrešena, pa je s prstom pokazal na Banko Slovenije in Evropsko komisijo, saj da je slovenska politika podlegla tudi pritiskom slednje. »V sanacijo bank je bilo vloženih vsaj 1,5 milijarde evrov sredstev preveč, predpostavke za oceno obremenitvenih testov pa so bile pretirane,« je zatrdil. Nekaj krivde je pripisal tudi »slabemu in neodgovornemu ravnanju«, vendar o konkretnih imenih ni govoril.

Slovenija je po besedah Ropa učbeniški primer, kako se ne vodi makroekonomske politike, pri tem pa je, pričakovano, ta primer časovno umestil od leta 2004 naprej. Pred tem so vlade, v katerih je sodeloval on, po njegovem dobro vodile Slovenijo. »Imeli smo dobro državo,« se je pohvalil Rop. Rop seveda ob tem ni izgubljal besed in je tudi zelo podrobno predstavil svoj pogled na delo in odločitve prve vlade Janeza Janše, četudi ni bil povprašan o tem, ko pa je predsednika preiskovalne komisije dr. Logarja zanimalo, kaj, denimo, meni o delu nekdanjega finančnega ministra SD Franca Križaniča, pa se je Rop ocene njegovega dela povsem vzdržal.

Privatizacijo NKBM in NLB je načrtovala že vlada Janeza Drnovška, v kateri je kot minister sedel tudi Anton Rop, vendar pa dlje kot do zgolj delne prodaje NLB belgijski KBC leta 2002 niso mogli ali hoteli priti. Po mnenju Ropa je bila ustavitev privatizacije dobra, obžaloval je tudi kasnejšo prodajo NKBM, čeprav je na zaslišanju večkrat zatrdil, da mora imeti država tako privatne kot državne banke.

V zvezi s službovanjem v Evropski investicijski banki je Anton Rop suvereno zatrdil, da je položaj dobil, ker je imel »amazing« življenjepis, da je bil najbolj primeren kandidat in da je potem tudi odlično opravjal svoje delo. Zaradi vprašanja dr. Logarja, ali je službo dobil kot nagrado, se je Rop vidno razburil in ob tem celo dejal: »Če se boste posmehovali, bova opravila drugačen pogovor.«

Predsednik preiskovalne komisije je spomnil tudi na Ropovo izjavo, da je bil on tisti, ki je nastavil Zorana Jankovića na mesto direktorja Mercatorja. Rop je, vidno pripravljen na to vprašanje, dejal, da je vesel, ker bo tokrat končno lahko razložil, kaj je mislil s to izjavo. Po njegovih besedah naj bi šlo zgolj za figurativnost, saj da je želel reči, da direktorje v državna podjetja nastavlja država, nikakor pa ni mislil, da je bil sam tisti, ki je ustoličil Jankovića.

Nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar je pred časom na preiskovalni komisiji dejal, da ga je Anton Rop, ko je bil predsednik vlade, poklical in mu ponudil mesto predsednika uprave. Rop sam pa se včeraj ni spomnil, da bi tak klic opravil in da bi on osebno predlagal Marjana Kramarja, ki je bil znan po tem, da je kot nagrado za svoje delo prejel milijon evrov, za predsednika uprave.

V nadaljevanju seje je pričal tudi Borut Pahor, ki je kot predsednik Socialnih demokratov vodil vlado od jeseni 2008, mandat pa je zaradi izstopa Zares-nova politika iz koalicije predčasno zaključil konec leta 2011. Mnogi ocenjujejo, da je bila Pahorjeva vlada najslabša vlada v zgodovini samostojne Slovenije. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije potrjujejo to tezo. Ob koncu mandata prve vlade Janeza Janše, to je konec leta 2008, je bil dolg države 21,8 % bruto družbenega proizvoda ali nekaj več kot 8 milijard, ob koncu mandata vlade Boruta Pahorja pa se je ta dolg dvignil na 46,4 % bruto družbenega proizvoda ali na več kot 17 milijard evrov. Danes je ta dolg še mnogo višji.

A tudi Pahor, tako kot Rop, ni zamudil priložnosti, da predstavi svoj pogled na časovno obdobje od 2004 do 2008, ko naj bi se po njegovem mnenju nekritično in na veliko dajalo kredite. To trditev je izpostavil kljub temu, da je v nadaljevanju zatrdil, da ni ne finančnik ne gospodarstvenik. Na zaslišanju se določenih zadev tako kot mnogi bančniki, ki so bili zaslišani pred njim, preprosto ni spomnil, svojo odgovornost pa je večkrat »prevalil« tudi na svoje svetovalce, ki da so mu pripravljali ocene in predloge ravnanj, ki naj bi jim zaradi svojega nepoznavanja več področij zgolj sledil.

Da je NLB potrebna dokapitalizacije, je Banka Slovenije takratno vlado opozarjala že leta 2009, vendar so ministri Križanič, Gaspari in Lahovnik menili, da temu ni tako. Odločitev o dokapitalizaciji je naloga regulatorja, se je na vprašanja glede dokapitalizacije branil Pahor in obenem s prstom pokazal tudi na takratnega guvernerja Marka Kranjca, ki je leto pozneje dokapitalizacijo vendarle odredil.

Dr. Logar je Pahorju prebral poročilo Banke Slovenije, v katerem je zapisano, da je bila sanacija bančnega sistema tako velika in draga tudi zaradi prepoznega ukrepanja. Pahor je iskal opravičilo rekoč, da danes nimamo nobenih dokazov, da bi morebitni hitrejši ukrepi njegove vlade kaj izboljšali situacijo. »Ljudje so danes pametni za nazaj. Nekateri vse vedo in vse znajo, ko je bil čas, da bi pokazali znanje in pogum, pa jih ni bilo,« je dejal Pahor, pri tem pa očitno pozabil, da je bil prvi in najbolj odgovoren v državi v času finančne krize ravno on in ne kdo drug.

Glede afere pranja denarja preko NLB pa je Pahor trdil, da je za to afero pravzaprav izvedel šele letos, ko se je, ker je bila tema v javnosti, pozanimal, kaj konkretno se je takrat dogajalo. Kot je pojasnil je obvestilo Slovenske obveščevalne agencije, ki je bilo naslovljeno nanj in je prišlo v kabinet vlade novembra 2010, prebral njegov svetovalec, slednjemu pa se informacija očitno ni zdela dovolj pomembna, da bi se vlada z njo ukvarjala. Kljub temu, da je dr. Logar dejal, da bi takšna informacija pri njem vzbudila izjemno pozornost, se je Pahor branil, da je bila njegova situacija drugačna, saj da je takšnih informacij prejemal veliko. Po drugi strani pa je tudi priznal, da je bilo takšnih obvestil od SOVE 10 do 12 na leto. Pahor je še povedal, da je obvestila SOVE bral zelo selektivno in da se je o tem, ali je obvestilo vredno njegove pozornosti, odločil na podlagi naslova obvestila ali nasveta svetovalca.

»Pritisk javnosti, naj kaj storimo, čeprav na meji korporativnega upravljanja, je bil izjemno velik. Morali smo ugotoviti, kje je prav storiti korake,« je Pahor opravičeval vmešavanje njegove vlade v odmevne projekte, kot so bile Stožice, Mura, Vegrad.

Pahorjeva vlada je med drugim ustanovila Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb, ki pa je kmalu propadla. Agencija je prišla tudi v konflikt z vlado, ko je, medtem ko je Pahor v Londonu promoviral prodajo delnic NKBM, umaknila delnice iz prodaje, češ da so jo kupila tri slovenska podjetja. Pahor je bil, kot je dejal, takrat zelo razočaran in jezen, s tem pa je bila, po njegovo, seznanjena tudi celotna slovenska javnost.