[OTROŠKA SRČNA KIRURGIJA] Zakaj so pozabili na otroke, zakaj otroci niso bili v fokusu?

Nemalo je bil spremenjen današnji dnevni red seje preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. Pričanju sta se namreč izognila tako nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc kot nekdanji direktor UKC Ljubljana in sedanji minister za zdravje Aleš Šabeder. Slednji se je opravičil zaradi službene zadržanosti, Kolar Celarčeva pa vabila na zaslišanje sploh ni prevzela. Verjeli ali ne, da je ne bo, je nekdanja članica vlade Mira Cerarja preko telefonskega klica sporočila kar Janiju Möderndorferju, sicer nadomestnemu članu, slednji pa je predsednico preiskovalne komisije Jelko Godec obvestil preko SMS sporočila. Oba bosta tako zaslišana na eni izmed prihodnjih sej, seveda pod pogojem, da bosta res prišla.

Člani in članice preiskovalne komisije so tako danes najprej zaslišali Sama Fakina, dolgoletnega prvega moža Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in kratkotrajnega ministra za zdravje, ter Igorja Gregoriča, ki je ob ustanovitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) prevzel vodenje projektnega sveta zavoda, a kasneje hitro odšel. Gregorič je tudi avtor mednarodnega poročila iz leta 2015, ki je razkrilo hude anomalije na programu otroške srčne kirurgije na pediatrični kliniki v UKC Ljubljana.

Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, kje se je zalomilo, da je program otroške srčne kirurgije propadel, je Fakin odgovoril, da je bil glavni problem v tem, da so se vpleteni ukvarjali sami s seboj, namesto da bi imeli v fokusu otroke. Primarna naloga vsakega vodstva in strokovnega kadra zdravstvene ustanove je po njegovih besedah namreč ta, da v fokus postavi pacienta. »Vse je v vodenju. Če ima vodja v središču dobrobit bolnika, notranja organizacijska oblika sploh ni toliko pomembna,« je poudaril in nadaljeval misel, da pa je pred samim vodenjem izjemno pomembno tudi kadrovanje, ki je v slovenskih javnih zdravstvenih zavodih vse prej »kot strokovno, še posebej v UKC Ljubljana.«

Po mnenju Fakina je bila glavna težava, da NIOSB nikoli ni zaživel, kljub temu da je imel po njegovem mnenju dober koncept, premajhna kritična masa bolnikov in strokovnjakov – kakovostni strokovnjaki bi morali letno opraviti med 300 in 400 operacij, ne zgolj 100. Za sodelovanje in doseganje kritične mase bolnikov se je Fakin v času vodenja ZZZS dogovarjal tudi z vodstvom zagrebškega kliničnega centra, a do dogovora ni prišlo.

V nadaljevanju je pričal še Gregorič. »Zakaj smo danes tu? Zakaj smo pozabili na otroke?« je dejal uvodoma. Že 35 let deluje v Teksas Medical Centru v Houstonu, v Slovenijo pa je leta 2015 prišel na povabilo stroke, da opravi nadzor na programu otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana, in leta 2017, ko je na povabilo takratne vlade prevzel vodenje programskega sveta NIOSB. »Prišel sem zaradi dolžnosti do Slovenije. Za svoje delo nikoli nisem prejel nobenega finančnega nadomestila. Vse je bilo pro bono,« je pojasnil.

V nadaljevanju je ponovil že znane ugotovitve mednarodnega poročila iz leta 2015, pri čemer je kot enega izmed največjih problemov izpostavil dejstvo, da program otroške srčne kirurgije ni zagotavljal 24 urno prisotnost pediatričnega kardiologa. Na očitke nekdanjega direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca, ki je pred dnevi na pričanju pred preiskovalno komisijo dejal, da ga mednarodna komisija ni nikoli povabila na pogovor, je Gregorič odgovoril, da je bil Vrhunec zraven, ko so obiskali UKC Ljubljana, in da je prišel pozdravit, ko so odhajali. »Imel je zlato priliko, da bi povedal, kar je želel,« je bil jasen Gregorič.

»Ko sem poročilo pokazal namestnici direktorja naše klinike, mi je dejala, da bi v Ameriki program nemudoma zaprli, policija pa bi prišla pogledat, kaj se dogaja,« je glede ugotovitev še dejal Gregorič. Tudi podpisovanje kirurga Roberta Blumauerja pod operacije, ki jih je opravil Izraelec David Mishaly, kar je danes javno znano, je Gregorič komentiral z besedami, da je to »v Ameriki kriminalno dejanje.«

V »dvotirnosti« otroške srčne kirurgije – UKC Ljubljana in NIOSB – kot jo je poimenovala Jelka Godec, Gregorič ne vidi težav, saj je bilo vse načrtovano tako, da bo NIOSB zagotavljal strokovnjake UKC Ljubljana, zdravljenje pa bo potekalo v samem kliničnem centru. A podpore iz UKC Ljubljana nikoli ni bilo, je priznal Gregorič. NIOSB bi po njegovem mnenju lahko v polnosti zaživel, vendar je z novo vlado septembra lani prišla odločitev, da se inštitut pošlje v likvidacijo. »Zavel je nov veter,« je komentiral.

Rešitev za vse nastale težave glede otroške srčne kirurgije v Sloveniji Gregorič vidi v neodvisni samostojni enoti, ki bo delovala po najvišjih mednarodnih standardih, vendar je pri tem nujno, da deluje v okviru kliničnega centra pa naj bo to v Ljubljani ali Mariboru.

Zaslišanje se bodo nadaljevala jutri, 19. septembra, ob 9. uri, ko bodo pričali nekdanja strokovna direktorica UKC Ljubljana v času ustanavljanja NIOSB Jadranka Buturovič Ponikvar, nekdanja državna sekretarka in desna roka Kolar Celarčeve Ana Medved ter intenzivist v programu otroške srčne kirurgije na pediatrični kliniki Gorazd Kalan. Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa na Nova24TV 2 ali TV Slovenija 3!