[OTROŠKA SRČNA KIRURGIJA] Vrhunec ni razočaral – kljub propadu programa v UKC Ljubljana je svoje delo »dobro« opravil

Po torkovih zaslišanjih na preiskovalni komisiji, ko so nekdanja predsednika in sedanja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije glede odgovornosti za propad otroške srčne kirurgije prst uperili na nekdanje predstojnike pediatrične in kirurške klinike, strokovne svete in direktorje UKC Ljubljana, je danes pričal Simon Vrhunec, ki je našo največjo zdravstveno ustanovo vodil med letoma 2009 in 2013. Svoje delo je, pričakovano, označil kot dobro, in vseskozi zagovarjal svoje odločitve glede zaposlitve izraelskega kirurga Davida Mishaliya, ki je v UKC Ljubljana kar pet let, v času ko je bil direktor prav Vrhunec, operiral brez licence. Zgodbo je pod drobnogled vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije in leta 2013 izdala poročilo, v katerem je program otroške srčne kirurgije označila za koruptivnega, saj je UKC Ljubljana z Mishaliyem podpisala avtorsko pogodbo – po kateri, mimogrede, niti ne bi smel izvajati operacij – namesto podjemne. Vrhunec je na zaslišanju dejal, da je ogorčen, da je bil na podlagi poročila KPK on sam predstavljen za koruptivnega, poročilo je označil za »nebulozo«, in zatrjeval, da vse do revizije ni dobil nobenega opozorila, da je kar koli narobe. Še več, še danes trdi, da ni prav nobene razlike v tem, ali nekdo dela po avtorski ali po podjemni pogodbi, saj da gre na koncu koncev za plačilo v enaki višini. Predsednico preiskovalne komisije Jelko Godec je tudi zanimalo, zakaj UKC Ljubljana ni sklenila pogodbe z matično ustanovo, v kateri je deloval izraelski kirurg – to je namreč siceršnja praksa v evropskem prostoru –, temveč direktno z njim, Vrhunec pa ji je odgovoril, da bi bilo v tem primeru za UKC Ljubljana dražje.

V času vodenja UKC Ljubljana Vrhunec svojih podrejenih po besedah predsednice preiskovalne komisije nikoli ni pozval k odgovornosti zaradi številnih težav na programu otroške srčne kirurgije, niti ni upošteval priporočil po opravljeni notranji reviziji. Še več, leta 2013 je kar 11 zdravnikov podalo ugovore vesti – po besedah Jelke Godec je to »zadnja faza, ko zdravnik sporoča, da tako ne more več delati,« – Vrhunec pa kljub temu ni ukrepal. Na vprašanje, ali se čuti soodgovornega, da programa v otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana ni več, je Vrhunec sicer sprva dejal, da »vest vedno kljuva,« v nadaljevanju pa večkrat ponovil, da vedno, ko razmišlja o tem, res ne pride do odgovora, da bi lahko kaj storil drugače. 

V nadaljevanju je Vrhunec komentiral tudi mednarodno poročilo petčlanske komisije iz leta 2015, ki je opravila nadzor nad programom otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana za obdobje od 2007 do 2014. Neprimerna skrb za bolnike, sumljive smrti otrok, neodzivanje kljub opozarjanju na nepravilnosti, 15 odstotkov manjkajoče dokumentacije o posameznih operacijah in nevnašanje podatkov o operacijah v mednarodni register je le nekaj izmed najbolj šokantnih ugotovitev, o katerih lahko beremo v poročilu, Vrhunec pa je pričakovano zavzel obrambno držo in dejal, da poročilo za mnoge predstavlja »biblijo«, zanj pa da nima te vrednosti in da ima »z njo več polemik«.

Člani in članice preiskovalne komisije so danes nameravali zaslišati tudi Andraža Kopača, ki je UKC Ljubljana vodil od maja 2016 do decembra 2017, vendar so zaradi daljšega zaslišanja prve priče odločili za prekinitev seje. Kopača bodo tako zaslišali predvidoma v oktobru. Jutri sledijo nova zaslišanja, v državni zbor prihajajo nekdanja strokovna direktorja Pediatrične klinike v UKC Ljubljana dr. Rajko Kenda in dr. Anamarija Meglič ter kardiolog dr. Tomaž Podnar.

Časopis Finance je v začetku tega tedna poročal, da se bosta na preiskovalni komisiji pričala zagrizena nasprotnika, to sta Kenda in Podnar. Slednji je, kot lahko beremo v časopisu, v času službovanja na oddelku otroške srčne kirurgije javno opozarjal, da Kenda ni učinkovito ukrepal kljub Podnarjevim opozorilom o nevarnem programu, Kenda pa se je branil, češ da otroška srčna kirurgija ne sodi pod pediatrično kliniko, hkrati pa opozarjal na slabe odnose med kardiologi in intenzivisti na eni ter kirurgi na drugi strani. Kendo sta kasneje poskušala razrešiti nekdanja direktorja UKC Ljubljana Andraž Kopač in Marija Pfeifer, a ga je zaščitila nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, tako da sta nazadnje odletela sama, Kenda pa se je po lastnem prepričanju upokojil »brez madeža«. Njuno pričanje bo zato še kako zanimivo.

Vabljeni k spremljanju seje na Nova24TV 2 in TV Slovenija 3!

Foto: Matija Sušnik/DZ