[OTROŠKA SRČNA KIRURGIJA] V prvi bojni liniji so bili zdravniki, generali so bili v foteljih v ozadju

Kot prvi je danes pričal nekdanji predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja v UKC Ljubljana Borut Geršak. Iz preteklih zaslišanj je že bilo moč razbrati, da so bili odnosi med njih ter med kirurgoma Tomažem Podnarjem in Samom Veselom zelo slabi, zato je, pričakovano, Geršak oba kirurga izpostavil kot dva izmed bolj odgovornih za slabo stanje na programu otroške srčne kirurgije. V uvodnem govoru se je Geršak za nastalo stanje opravičil vsem staršem in otrokom s prirojenimi srčnimi napakami, celo tistim, ki se sploh še niso rodili; opravičil se je tudi vsem zdravnikom, ki v službenem času delajo in se ne kregajo, ter državljanom, ki morajo gledati celotno kalvarijo. Kot glavne dejavnike za propad programa otroške srčne kirurgije je Geršak navedel zavist, pohlep in nesposobnost, politični način razmišljanja ter mandatno logiko, ko so se v zadnjih letih menjavali številni direktorji v UKC Ljubljana.

Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji od 2007 do 2014 – torej v obdobju kot je bil predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja prav Geršak –, ki je odkrilo hude nepravilnosti, je označil za katastrofalno slabo, komisijo pod vodstvom Igorja Gregoriča pa kot pristransko in nesposobno. Iz dokumentacije, ki jo je UKC Ljubljana predala preiskovalni komisiji, je razvidno, da so imeli odgovorni za program otroške srčne kirurgije veliko sestankov, na katerih so razpravljali, kako urediti razmere, imeli so tudi številne zavezujoče sklepe nadzorov in revizij, a vseeno niso ukrepali. Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec, zakaj so potem sploh sprejemali sklepe in imeli sestanke, je Geršak presenetljivo odgovoril da zato, da bi pomirili starše in javnost.

Geršak je glede Gregoriča dejal tudi, da močno dvomi v njegove sposobnosti in »da ga Slovenija ne rabi.« Spomnimo, Gregorič, ki sta v Slovenijo 2017 pripeljala takratni predsednik vlade Miro Cerar in takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, je ob ustanovitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) prevzel vodenje projektnega sveta inštituta, Geršak pa je NIOSB označil za zadnji žebelj v krsto otroške srčne kirurgije. NIOSB je bil po njegovem nekakšen paracenter, za katerega so ustanovitelji v resnici želeli, da nanj ne bi nihče imel vpliva in da bi se vanj lahko prelival javni denar.

Prihod izraelskega kirurga Davida Mishaliya v UKC Ljubljana se je zgodil na pobudo Geršaka, zato je krivde za dejstvo, da je Mishaly več let operiral brez potrebne licence, seveda ni prevzel nase, temveč jo je delno prevalil na zdravniško zbornico, delno pa se mu je zahteva po licenci zdela celo pretirana. Dejstvo, da Mishaly ne bi smel operirati in da so se pod njegove operacije podpisovali drugi kirurgi, pravzaprav njegovi učenci, ki bi jih Mishaly moral usposabljati, je Geršak kar zrelativiziral.

Uvodne besede, češ kako dobro je vseskozi deloval in da on ni odgovoren za propad programa otroške srčne kirurgije, je Geršak kasneje malo popravil, rekoč, da on ne govori, da je vse delal super, »da pa se je maksimalno trudil, da bi delal prav.«

V nadaljevanju je pričal kardiolog Samo Vesel. Več prič pred njim, tistih na vodstvenih funkcijah v UKC Ljubljana, mu je očitalo, da je bil on skupaj s Tomažem Podnarjem tisti, ki je zaviral kakršne koli ukrepe ter iskal zgolj probleme in ne rešitev. Vesel je dejal, da so bili glavni odgovorni za nastalo situacijo »generali v ozadju« oziroma »generali v foteljih«, v prvi bojni liniji pa so bili zdravniki; oni so najbolj vedeli, kaj se dogaja, vendar se po njegovih besedah stroke ni poslušalo in upoštevalo. Čeprav ni postregel s konkretnimi imeni odgovornih, je precej zgovoren njegov odgovor na vprašanje, kaj bi se danes moralo zgoditi, da bi se stvari pravilno peljale naprej. »Ena pomembna stvar se je že zgodila – določeni vodje, govorim o generalih, so se že zamenjali,« je dejal in spomnil na mednarodno poročilo iz leta 2015, ki je jasno, z imeni in priimki, opredelilo, kdo so bili tisti, ki bi morali že takrat ukrepati pa niso – od generalnega direktorja UKC Ljubljana do direktorja pediatrične klinike.

Glede NIOSB je Vesel razkril kar nekaj stvari. Znano je, da je bil po ustanovitvi inštituta namen, da se kirurgija iz pediatrične klinike prenese na inštitut oziroma da se vsa zdravniška ekipa preseli in naprej opravlja svoje delo. Tudi za to je bil inštitut pravzaprav lociran kar v UKC Ljubljana. Predsednico preiskovalne komisije Jelko Godec je zanimalo, zakaj se Vesel ni odločil za sodelovanje z inštitutom, slednji pa je razkril, da je že prej izvedel, da naj bi bil NIOSB ustanovljen za to, da bi se znebili nezaželenih na pediatrični kliniki, tudi njega. Še več, s prstom je pokazal na Ano Medved, državno sekretarko pri ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc.

Na očitke, da je v zvezi z Mishaliyem izpostavljal zgolj njegov visok honorar, ta naj bi znašal 10.500 evrov na dan, je Vesel odgovoril, da ni bil problem v denarju, temveč je skupaj z določenimi kolegi na to opozoril zato, ker so menili, da je vložek nesorazmeren s tem, kar so od Mishaliya dobili, to pa je nekajdnevno prisotnost v UKC Ljubljana na mesec. »Za pol manj denarja bi UKC Ljubljana lahko zagotovil kirurga, ki bi bil v kliničnem centru prisoten 24 ur na dan, 365 dni v letu,« je dejal.

Danes bi morali člani in članice preiskovalne komisije zaslišati tudi  nekdanji predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja v UKC Ljubljana Tomislava Klokočovnika, ki pa vabila na zaslišanje predhodno sploh ni prevzel in ga tako v državni zbor ni bilo.

Nova zaslišanja sledijo jutri, 3. oktobra, ob 9. uri bosta pričala bosta nekdanja strokovna direktorja UKC Ljubljana Brigita Drnovšek Olup in Sergej Hojker. Vabljeni k spremljanju na Nova24TV in TV Slovenija 3!