[OTROŠKA SRČNA KIRURGIJA] Milojke Kolar Celar zaradi nenadne bolezni tudi tokrat ni bilo na zaslišanje

Čeprav smo včeraj zapisali, da članice in člani Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom pod vodstvom poslanke SDS Jelke Godec nestrpno pričakujejo obisk nekdanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, je danes zjutraj prišla (ne)pričakovana novica, da se je Kolar Celarčeva opravičila, saj da je nenadno zbolela.

Edini, ki je danes pričal, je bil tako sedanji minister za zdravje Aleš Šabeder, ki je bil pred zasedbo ministrskega stolčka generalni direktor UKC Ljubljana, in sicer od začetka leta 2018 do konca marca 2019. Uvodoma je povedal, da je bil program otroške srčne kirurgije v času, ko je nastopil mesto generalnega direktorja, v res slabem stanju in da je že takrat opozoril na alarmantno stanje – ni bilo domačih kirurgov, ni bilo vodje programa, stanje se je spreminjalo na dnevni ravni. Svojo odgovornost, tako objektivno kot subjektivno, za dokončen propad programa v UKC Ljubljana je Šabeder zavrnil, češ da so se problemi vlekli celo desetletje, odpovedi kirurgov pa da so ga že pričakali na mizi, ko je prišel v klinični center. »Verjetno sem edini, ki je stvari res začel reševati,« se je zagovarjal in našteval imena kirurgov, ki jih je kasneje pripeljal v UKC Ljubljana.

V času njegovega vodenja UKC Ljubljana se je takratna vlada Mira Cerarja odločila ustanoviti Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), do česar pa je bil Šabeder precej kritičen. Zaradi neprestanega zamikanja časovnice je bilo po njegovih besedah vzdušje v UKC Ljubljana, v katerem naj bi deloval NIOSB, vse bolj napeto, zahtev NIOSB do kliničnega centra pa je bilo po njegovem mnenju nemogoče realizirati. Poudaril je, da se je zato kot generalni direktor uprl prenosu dejavnosti na NIOSB, »saj bi s tem ogrozil človeška življenja.« Spomnil je, da so enako stališče zavzeli vsi strokovni deležniki v slovenskem zdravstvu in ne le stroka v UKC Ljubljana.

Šabeder je pritrdilno odgovoril na vprašanje predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec, ali so predstavniki NIOSB med prihodi v UKC Ljubljana s kredo označevali, »kaj bo naše in kaj njihovo.« Menil je, da je takšno početje preseglo mejo še dopustnega, zato jih je kot generalni direktor, ki je odgovoren za zavod, »nagnal iz kliničnega centra.«

Svoje odgovornosti za nedelovanje inštituta tako ni priznal, temveč je zelo jasno s prstom pokazal na ustanovitelje inštituta, torej nekdanjo vlado:

Šabeder je med drugim tudi precej zanimivo komentiral dejanje tedanje strokovne direktorice UKC Ljubljana Jadranke Buturović Ponikvar, ki je kljub prvotnemu sklepu tedanje vlade, ki je naložila sodelovanje inštituta in UKC Ljubljana, podpisala sklep, s katerim je naloženo sodelovanje prekinila. Buturović Ponikvarjeva je sklep napisala sama (zapisnika celotne seje sploh ni) in kar na roko, čeprav navadno zapisnike sestankov piše tajnica. »Verjetno je bila tajnica na dopustu,« je dejal Šabeder.

Sicer pa je predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec na predsednika Državnega zbora RS mag. Dejana Židana naslovila dopis, v katerem opozarja na obstoj izločitvenega razloga, na podlagi katerega nadomestni poslanec SMC Jani Möderndorfer ne bi smel več sodelovati v preiskovalni komisiji kot nadomestni član. Razlog za to je bil razkrit na včerajšnjem zaslišanju, več informacij o tem pa najdete tukaj.

Foto: Matija Sušnik/DZ