Iskanje

Pridruži se

Otroci so najdragocenejša naložba za prihodnost slovenskega naroda

Zdelo se je, da živimo zlato dobo, potem so se zgodile gospodarska, finančna in migrantska kriza. Če želimo boljšo prihodnost, je treba odpraviti birokratske ovire, sprostiti razvojni potencial in poskrbeti za družinsko politiko, za večjo rodnost.

Otroci so najdragocenejša naložba za prihodnost slovenskega naroda

Mag. Branko Grims je na pogovornem večeru v Cerkljah na Gorenjskem, ki ga je odprl z besedami dr. Jožeta Pučnika »Zdaj gre za Slovenijo«, gostil predsednika SDS Janeza Janšo. Dejal je, da bodo volitve letos potekale v nenavadnih okoliščinah, čisto drugačnih, kot bi si lahko mislili še pred petimi leti. Evropa se namreč sooča s krizo identitete, sooča se z varnostnimi izzivi, kakršnih si nismo niti predstavljali, je poudaril Grims. Tudi v Sloveniji identiteta, prava slovenska kultura in tradicija predstavljajo izziv za prihodnost: »Gre za to, da kar smo prejeli od staršev, ohranimo za zanamce.«

Predsednik SDS Janez Janša na izpostavljene izzive odgovarja, da smo s tem, ko smo dobili lastno državo, dobili nekaj, kar je največja vrednota, ki pa ni dana enkrat za vselej, zanjo se je treba stalno boriti. Izzivov, ki jih življenje prinaša posameznikom in skupnosti, se je treba stalno zavedati, je poudaril in dodal, da je današnji čas drugačen, kot je bil še pred tremi ali štirimi leti, v času prejšnjih volitev.

Pred desetletjem je bil po Janševih besedah čas optimizma, zdelo se je, da je neka težka zgodovina za nami, da smo v zunanjem okolju, ki nam še nikoli ni bilo tako naklonjeno, da bo šlo vse navzgor naprej, standard se bo večal, mir bo, Evropa bo stabilna, širila se bo, uvedli smo skupno valuto, meje so se odpravile. »Na nek način se je zdelo, da živimo zlato dobo. V veliki meri smo jo,« je strnil.

Potem se je zgodila gospodarska in finančna kriza, pokazalo se je, da so tudi temne plati evropske povezave. Prvič je bilo to najbolj izrazito, ko je morala tudi Slovenija nakazati več sto milijonov evrov pomoči Grčiji, državi, ki je sicer daleč od nas, je pa v isti evroskupini in istem prostoru prostega pretoka ljudi, kapitala in idej. »Problem je v tem, da ko smo mi od naših davkov morali za njih rezervirati nekaj sto milijonov, je povprečni upokojenec v Grčiji imel večjo pokojnino od povprečnega upokojenca v Sloveniji ali na Slovaškem ali na Madžarskem. Nastala je neka absurdna situacija, ki se je ni dalo razložiti in je pokazala, da ima skupnost, v katero smo vstopili, tudi pomanjkljivosti,« je poudaril Janša in pri tem opozoril tudi na popolnoma neustrezno ravnanje takratne slovenske vlade ob izbruhu te krize.

Danes beležimo okrevanje, vendar tega denarja ni možno porabiti za investicije, ker plačujemo dolgove. Vlada Boruta Pahorja si je sposojala po 5 ali 6 miljard na leto, danes dajemo milijardo samo za obresti, kar je enako kot 3 % gospodarska rast.

Potem so prišli dodatni, še težji izzivi, ki niso ekonomske ali finančne narave. Soočili smo se z migrantsko krizo, s katero se je Evropa sicer soočala že leta, vendar dokler so migranti prihajali preko Španije, tega mi nismo čutili. Tudi kasneje, ko so prihajali preko Grčije, Srbije in Madžarske, so nas zaobšli. Ko je Madžarska zgradila ograjo, smo pa to občutili. Evropa je dokaj strogo varovala svojo zunanjo Schengensko mejo, ko pa je Nemčija rekla, da pravila ne veljajo, se je sistem sesul. Migranti so vplivali na volitve v vseh ključnih državah v EU, na tej podlagi so nastale nove stranke, spremenila so se razmerja sil, je poudaril Janša: »Tisti, ki smo opozarjali na ta problem na začetku in bili v veliki manjšini, smo danes v veliki večini, ker je razvoj dogodkov pokazal, da smo imeli prav.« Janša je še opozoril, da Slovenija ni pravočasno reagirala, postavitev ograje se je pričela, ko je val več kot pol milijona migrantov že prešel Slovenijo, del teh pa nam Evropska komisija vrača preko t. i. kvot.  

Še en krizni dejavnik v EU pa je odločitev o odhodu Velike Britanije iz povezave. Janša je prepričan, da je sesutje sistema zaradi migrantov razlog, ki je prevladal, da se je večina Britancev na referendumu odločila za izstop. To pa pomeni 20 % zmanjšanje evropske ekonomije, Velika Britanija je tudi najmočnejša vojaška sila, bila je najbolj striktna pri zagovarjanju prostega trga, bila je ravnotežje Nemčiji. »Brez Britanije Evropska unija v veliki meri postaja nemška Evropa, kar, vemo iz zgodovine, ni nujno, da se dobro konča,« opozarja predsednik SDS.

V nadaljevanju pogovora je beseda tekla o povečanju rodnosti. Migranti niso rešitev za demografski problem Slovenije in Evrope. »V času pred volitvami bi morali razpravljati o Sloveniji, o tem, kaj so naši problemi, kako jih rešiti, kako odpraviti anomalije, kako zagotoviti, da se mladi ne bodo izseljevali iz države, kako preprečiti brezglavo politiko, ki pravi, da migrante rabimo, ker je rodnost prenizka, namesto, da bi iskali rešitve, kako rodnost povečati, kako mlade obdržati doma,« je izpostavil Janša. Ob tem je izpostavil nekaj poglavitnih programskih točk SDS.

Mag. Branko Grims je kot vrednoto, ki se jo velikokrat pozablja, izpostavil tudi podjetništvo. Ob tem je poudaril, da smo na lestvicah svetovni rekorderji glede davčne obremenitve dela. Sprejeti je potrebno ukrepe, da se odstrani birokratske ovire, da se zniža davčna obremenitev, da se sproti razvojni potencial.

Janez Janša je spomnil na davčno reformo iz leta 2006. »Takrat so nam napovedovali propad, mi pa smo trdili, da lahko z nižjimi davki, če to vzpodbudi večjo rast, v državnem proračunu poberemo še več,« je dejal in pojasnil, da nižja odmera od višje vsote skupno prinese v državno blagajno več kot visoka odmera od majhne vsote. Janša je prepričan, da sistem pri nas duši ustvarjanje programov z visoko dodano vrednostjo in sili slovenska podjetja proizvodnjo enostavnih stvari, kjer so ljudje manj plačani in je manj dajatev. Kot primer je navedel inženirja, ki mu podjetje da 1000 evrov dodatka k plač, dobi inženir 350 evrov, ostalo so pa dajatve. »Mi smo ukrepe pripravili. Uvedena bo razvojna kapica, kar pomeni, da se na neki točki progresija neha, da se dajatve ne zajedajo v samo produktivnost, znižali bomo tudi DDV, to vsi čutite, vsi izdelki bodo cenejši, več se troši, več se prodaja, z nižjo stopnjo pobereš več,« je nekaj ukrepov, ki jih je naštel predsednik SDS.

V Sloveniji danes prevladuje mnenje, da se ne splača delati. »Razlika med minimalno plačo in med socialnimi subvencijami, ki jih lahko nabereš, če ne delaš, je nekaj evrov,« je orisal Janša. V družini, kjer sta dva zaposlena, imata dva otroka in zaslužita povprečno, morda malo več, prideta nad limit in plačata za vse polno ceno, dohodnino in vse ostalo. Na koncu leta ko narediš črto, kljub temu, da dva delata, dobita manj, kot če nekdo ne dela in dobiva vse subvencije, dodatke in tako naprej. »Imamo sistem, ki dejansko uničuje srednji razred oz. ki demotivira pridne,« poudarja Janša, kljub temu, da imamo bogato državo in naravne danosti.

Mag. Branko Grims pravi, da ko enkrat zagotovimo varnost, ko sprostimo razvojni potencial, ko se naredi red v pokojninski in zdravstveni blagajni, ko se denar za kulturne in nevladne organizacije preusmeri v krepitev družine, gospodarstva in varnosti, je treba vzpostaviti še pogoje, da se bodo mladi prej in večkrat odločili za otroke, ki so najdragocenejša naložba za prihodnost slovenskega naroda.

Janez Janša je iz programa SDS za vzpodbudo družinam omenil uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, ki ni socialni transfer ampak investicija v prihodnost, saj bo vsak otrok plačeval v zdravstveno in pokojninsko blagajno. SDS uvaja tudi pomoč pri urejanju stanovanjskega problema z odpisom 20 % glavnice ob vsakem novorojenem otroku, ki se iz posebnega sklada nadoknadi. »Imamo izračune, koliko to stane in imamo izračune, koliko to stane, če otrok ne bo. Tisti izračuni pokažejo, da je ta strošek bistveno višji,« je poudaril. »Glavna stvar, ki jo v Sloveniji potrebujemo za to, da nas bo več, je sprememba miselnosti,« je dejal Janša. Če bomo poslušali Tanjo Fajon, ki pravi, da če nam primanjkuje delovne sile, moramo uvažati migrante, bomo vsako leto revnejši in na koncu bodo morali spremeniti ustavo, danes v njej piše, da je Slovenija država svojih državljanov, ki temelji na samoodločbi slovenskega naroda. »Če slovenski narod ne bo več večinski v tej državi, te države ne bo več!«

Imamo pa vse v svojih rokah, nič še ni izgubljeno, le pravilno se moramo odločiti na volitvah in izbrati stranko s programom, ki bo zavarovala slovensko državo in poskrbela za blaginjo naroda – Slovensko demokratsko stranko.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.