Osnutek programa za področje vlade, javne uprave in plač v javnem sektorju

Program je dr. Virant predstavil na javni tribuni Odbora za javno upravo pri strokovnem svetu SDS, ki je potekala 19. maja 2004 v dvorani Karantanija v hotelu Lev Program je dr. Virant predstavil na javni tribuni Odbora za javno upravo pri strokovnem svetu SDS, ki je potekala 19. maja 2004 v dvorani Karantanija v hotelu Lev Javna uprava 1. Zakonodajna reforma SDS je konstruktivno sodelovala pri zakonodajni reformi javne uprave in podprla sistemske zakone o javni upravi (zakon o državni upravi, zakon o javnih uslužbencih, zakon o inšpekcijskem nadzoru, zakon o splošnem upravnem postopku). Temeljnih konceptov te zakonodaje ne bomo spreminjali. Ocenjujemo, da je sprejeta zakonodaja dobra podlaga in da je v naslednjem obdobju bistvenega pomena predvsem dosledno izvajanje teh zakonov in njihovo dograjevanje glede na izkušnje, ki jih je in jih še bo dala praksa. Naslednji mandat za razliko od minulega ne bo zaznamovala intenzivna zakonodajna aktivnost na področju reforme javne uprave, temveč praktično izvajanje te reforme. 2. Javna uprava kot servis državljanov in gospodarstva (k uporabniku usmerjena javna uprava) Javna uprava mora delovati kot servis za državljane in podjetja; nanje mora gledati kot na uporabnike svojih storitev in v mejah javnega interesa storiti vse, da bi bili z njenim delom zadovoljni. Delovanje javne uprave je tudi eden bistvenih dejavnikov konkurenčnosti gospodarstva. Prijazno administrativno okolje je za domače in tuje vlagatelje lahko motiv odločitve o ustanavljanju podjetij in vlaganju, za podjetja pa pomemben dejavnik stroškov poslovanja. Usmerjenosti javne uprave k uporabnikom (državljanom in podjetjem) bomo posvečali posebno pozornost. Zagotavljali bomo kakovostne informacije o vseh upravnih storitvah (ustanavljanju podjetij, gradnji objektov, pridobivanju licenc, davčnem poslovanju) in sicer tako, da bodo državljanom in podjetjem na voljo v različnih oblikah – v neposrednem stiku z uslužbenci javne uprave (tudi izven uradnih ur), preko telefona, v obliki brošur in na internetu. Informacije bodo pripravljene na uporabniku prijazen način, v razumljivem in ne v birokratskem jeziku. Zagotavljali bomo redna merjenja zadovoljstva uporabnikov storitev javne uprave tam, kjer se to še ne izvaja. Z anketami med državljani in med odločevalci v podjetjih bomo ugotavljali, kakšno je mnenje o javni upravi, kje javnost vidi ključne probleme in kakšne spremembe v percepciji javne uprave s strani državljanov in podjetij povzročajo posamezni ukrepi za izboljšanje delovanja javne uprave. Zagotovili bomo dosledno spoštovanje načela, da uprava od stranke ne sme zahtevati podatkov, ki se že nahajajo v uradnih evidencah. Glavne podatkovne baze bomo povezali in uveljavili načelo enkratne prijave podatkov. Podatki, ki jih morajo upravi sporočati državljani (npr. prijava prebivališča) in podjetja (npr. nove zaposlitve), se bodo sporočali samo enkrat in iz matične podatkovne baze prenesli v vse druge baze, kjer so potrebni. Javna uprava bo servisirala državljane in pravne osebe z mnenji o pravilni uporabi zakonodaje. Vztrajali bomo pri tem, da ta mnenja uprava v kasnejših postopkih spoštuje in ne odloča v nasprotju z njimi. Odgovor bo državljanu ali podjetju zagotovljen v najkrajšem možnem roku, najkasneje pa v treh tednih. S tem bomo zmanjšali pravno negotovost in možnost arbitrarnega ravnanja uprave ter zagotovili predvidljivost. Upravne enote bodo nadaljevale z odpiranjem krajevnih uradov, ki bodo informatizirani in bodo zagotovili državljanom neposredno fizično bližino najpogosteje zahtevanih upravnih storitev (osebni dokumenti, prijava prebivališča, matične zadeve, dohodnina itd.). Posebej bomo pri tem upoštevali pokrivanje redkeje poseljenih in podeželskih območij ter območij s starejšim prebivalstvom. Naša usmeritev bo (fizično) približevanje storitev strankam. Ob morebitnih reorganizacijah teritorialnih struktur državne uprave bomo posebej poskrbeli za to, da se storitve ne bi oddaljevale od uporabnikov. Poseben poudarek bo posvečen zmanjševanju zaostankov pri reševanju upravnih zadev. Organi, ki ne rešujejo zadev v predpisanih oziroma razumnih rokih, bodo pripravili programe zmanjševanja zaostankov. 3. Odprava birokratskih postopkov in deregulacija Veliko rezervo na področju javne uprave vidimo v odpravljanju nepotrebnih in nesmiselnih birokratskih ovir, ki jih prinašajo zakoni in drugi predpisi. Na tem področju je bilo v preteklem obdobju narejeno premalo. Zato bo poudarek našega delovanja na odstranjevanju teh ovir in preprečevanju ustvarjanja novih. Pristojni resor bo izvajal sistematično spremljanje predpisov v pripravi z vidika administrativnih ovir. Tako bomo ustvarili filter, skozi katerega bodo lahko prišli samo predpisi, ki ne bodo po nepotrebnem zapletali postopkov in grenili življenja državljanom in podjetjem. Oblikovali bomo tudi paritetno projektno skupino, sestavljeno in predstavnikov državne uprave in gospodarstva, ki bo identificirala birokratske ovire in predlagala rešitve za njihovo odstranjevanje. Ministrstva bomo zavezali, da te rešitve v čim krajšem času realizirajo. Poseben poudarek bo dan postopkom, s katerimi se državljani srečujejo pogosteje (registracija, prepis vozila, dohodnina), in postopkom, s katerimi se dnevno srečujejo podjetja (prijavljanje podatkov, DDV). Javna uprava bo državljane pravočasno po pošti obveščala o poteku veljavnosti dokumentov. Opravili bomo sistematičen pregled zakonodaje, ki ureja pogoje in dovoljenja za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti. Nepotrebne pogoje in dovoljenja bomo odpravili. Bistveno bomo skrajšali listo dejavnosti, za katere se zahteva obrtno dovoljenje. Posebej bomo pozorni na to, da državljanov ne bi po nepotrebnem obremenjevali z zamenjavami osebnih dokumentov. Podprli bomo spremembe zakona o splošnem upravnem postopku, ki so že predložene državnemu zboru in vračajo overjanje podpisov na upravne organe, kar bo za stranke ugodneje in ceneje. 4. Odprta in pregledna javna uprava Celoten javni sektor mora delovati odprto in pregledno. Zato bomo zagotovili dosledno spoštovanje zakona o dostopu do informacij javnega značaja. V tem zakonu bomo odstranili ovire, na katere se pogosto sklicujejo institucije v javnem sektorju, ko želijo javnosti prikriti podatke o svojem delovanju. Nedvoumno bomo uzakonili javnost podatkov o plačah in vseh drugih prejemkih ter stroških, ki jih povzročijo javni funkcionarji in javni uslužbenci; javnosti teh podatkov bomo dali absolutno prednost pred varovanjem osebnih podatkov. Z zakonom bomo zagotovili tudi javnost podatkov o ovadbah, zahtevah za preiskavo in obtožnicah zoper javne funkcionarje in javne uslužbence v zadevah, ki se tičejo opravljanja njihove službe. Od javne uprave bomo zahtevali, da dosledno upošteva zakon o dostopu do informacij javnega značaja in na internetu zagotovi pregledne informacije o predpisih, strateških dokumentih in upravnih storitvah. Zagotovili bomo tudi objavo navodil, okrožnic, pravnih mnenj in drugih podobnih internih aktov, ki pomembni vplivajo na delovanje javne uprave in s tem na pravice državljanov in podjetij, pa jih javna uprava pogosto ne objavi. Borili se bomo proti birokratski aroganci in zahtevali od javne uprave, da se v razumnem roku odziva na kritike, pripombe in predloge državljanov. Ministrstva bomo z jasnimi procesnimi standardi zavezali, da vključujejo zainteresirano javnost (civilno družbo) v procese priprave predpisov. Vsako ministrstvo bo moralo ob predložitvi gradiva vladi navesti, s katerimi subjekti civilne družbe se je usklajevalo in v katerih točkah ter zakaj so rešitve ostale neusklajene. 5. E-uprava Na področju uvajanja elektronske uprave bomo dajali poudarek informatizaciji podatkovnih baz, njihovemu povezovanju in odpiranju za uporabnike znotraj in izven javne uprave. Do konca mandata bodo informatizirane vse pomembne podatkovne baze v javnem sektorju (tudi matične knjige in šolske evidence). Odpravili bomo napake, storjene pri urejanju režima dostopa do elektronske zemljiške knjige – zemljiška knjiga bo javno dostopna preko interneta – brezplačno in za vsakogar. Posebej bomo pozorni na to, da bo tehnična infrastruktura podpirala projekte e-uprave, tako da se bodo ti projekti lahko tudi realno izvajali. Nadaljevali bomo z uvajanjem elektronskih storitev za državljane in podjetja in v prvih dveh letih mandata zagotovili elektronsko izvedbo vseh pomembnejših storitev, ki jih je mogoče zagotoviti na elektronski način. Pri tem bomo zagotovili dostopnost do teh storitev imetnikom vseh registriranih kvalificiranih digitalnih potrdil (v Sloveniji jih je v uporabi že preko 120.000) in ne bomo dajali nikakršne prednosti digitalnim potrdilom, ki jih izdaja vladni overitelj. Elektronsko storitev za napoved dohodnine bomo dogradili tako, da bo davčnemu zavezancu na internetu (na podlagi uporabe digitalnega potrdila) na voljo obrazec, ki bo že izpolnjen s podatki o njegovih prejemkih, s katerimi razpolaga davčna služba. Za dostop do storitev, kjer ni nevarnosti, da bi zlorabe povzročile škodo posameznikom, ne bomo zahtevali elektronskega podpisa. Izvedli bomo enoten postopek javnega naročila za vse organe državne uprave za izbiro najugodnejšega operaterja za plačevanje upravnih taks na lokacijah in preko interneta s kreditnimi in plačilnimi karticami. Spletni portal e-uprava bomo ohranili in nadgrajevali. Še naprej bo temeljil na sistemu življenjskih dogodkov. Ministrstva bodo napolnila to strukturo z bogato vsebino informacij o vseh upravnih storitvah. Informacije bodo vsebovale odgovore na ključna vprašanja (kdo lahko pridobi storitev, kje, kakšni so pogoji, cena oziroma višina upravne takse in način plačila le-te); za vsak postopek bo zagotovljen enostaven in razumljiv vzorec vloge. 6. Zniževanje stroškov v javni upravi S strogim nadzorom in sankcijami bomo preprečili zlorabe na področju stroškov prevoza na delo (primere, ko uslužbenci dejansko živijo v kraju službe, formalno pa so prijavljeni v oddaljenem kraju in prejemajo neupravičeno visoka nadomestila). Nadomestila stroškov prevoza na delo in z dela bodo temeljila na dejansko izkazanih stroških in le-teh ne bodo smela presegati. Ukinili bomo vse neupravičene bonitete v državni upravi (plačevanje stroškov domačih telekomunikacijskih priključkov in linij ipd.), preverili izpolnjevanje pogojev za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, limitirali cene hotelov na službenih potovanjih itd. Pri službenih potovanjih v tujino bomo restriktivni. Spodbujali bomo usposabljanje javnih uslužbencev, vendar strogo v okviru potreb delovnega procesa in kariernega razvoja. 7. Zmanjševanje števila zaposlenih v javni upravi V štiriletnem mandatu bomo zmanjšali število zaposlenih v civilnem delu državne uprave za štiri odstotke. Kadrovski načrt državne uprave bo vsako leto postavil za en odstotek nižje zaposlitvene kvote. Zmanjšanje ne bo linearno, temveč bo izhajalo iz ocene obremenjenosti posameznih resorjev in določitve prioritet. Poudarek bo na zaposlitvah na področju črpanja sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada EU ter na zaposlitvah v davčni upravi za dosleden nadzor in izterjavo davkov in drugih javnih dajatev. Rezerve bomo pridobili tudi z odpravljanjem nepotrebnih birokratskih postopkov in opravil. Določili bomo standarde glede števila zaposlenih v spremljajočih službah (sekretariati ministrstev) in odpravili današnje stanje, ko se v približno enako velikih ministrstvih število zaposlenih v režijskih službah bistveno razlikuje. Poleg zmanjšanja števila zaposlenih v civilnem delu državne uprave bomo ponovno preučili potrebo po enormnem številu novih zaposlitev za pokrivanje Shengenske meje v policiji in poskušali v dogovoru z Evropsko komisijo najti racionalnejše rešitve (npr. pomoč vojske pri pokrivanju meje, pri čemer bodo pooblastila za ukrepanje samo v rokah policije). Zmanjšanje števila zaposlenih bomo dosegli predvsem z naravnim odlivom (upokojitve, odhodi iz javne uprave) in le v primeru, da na ta način ne bo mogoče, z odpuščanjem presežnih javnih uslužbencev. Zmanjšane zaposlitvene kvote bodo motivirale managerske strukture v upravi k boljšemu izkoristku delovnih zmožnosti zaposlenih. V število zaposlitev bomo vštevali tudi zaposlene v javnih agencijah, javnih skladih in drugih paradržavnih upravnih institucijah, ki doslej v kadrovski načrt niso bile vključene. Pri ustanavljanju novih takšnih institucij bomo skrajno restriktivni, saj ustanavljanje praviloma vodi v povečanje števila zaposlenih. Ob zmanjševanju števila zaposlenih bo poseben poudarek namenjen razvoju kadrovskega managementa oziroma ravnanja z ljudmi pri delu. Državna uprava bo dosledno uporabljala sodobne instrumente kadrovskega managementa, kot so letni pogovor s sodelavcem in ocenjevanje delovne uspešnosti. V te procese se bodo vključili tudi ministri, saj je znano, da imajo pozitivne učinke le v primeru, da jih podpre vodstvo organizacije. Spodbujali bomo nadpovprečne delovne rezultate in inovativnost. Vlagali bomo v usposabljanje javnih uslužbencev za boljše delo, vendar bo poraba sredstev za usposabljanje racionalna, pregledna in neposredno povezana s potrebami delovnega procesa. Poudarek bo na usposabljanju in krepitvi managerskih struktur v javni upravi. Zaposlenim, ki zaradi preteklih napak javne uprave pri zaposlovanju nimajo ustrezne formalne izobrazbe, ne bomo plačevali izobraževanja; ti uslužbenci bodo nadaljevali delo, če ga bodo korektno opravljali. Nove zaposlitve mimo predpisanih pogojev bodo sankcionirane v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. V zakonu o javnih uslužbencih bomo poenostavili postopke ugotavljanja nesposobnosti in ugotavljanja presežnih javnih uslužbencev. Ministrstva bodo po usmeritvah in pod nadzorom ministrstva za javno upravo izvedla analizo poslovnih procesov in zagotovila ustrezno strukturo delovnih mest, tako da se ne bi dogajalo, da javni uslužbenci na visokih in dobro plačanih delovnih mestih opravljajo enostavna in rutinska opravila. 8. Kadrovanje na najvišjih mestih Vlada bo v skladu z zakonom o javnih uslužbencih imenovala generalne direktorje direktoratov, ki pokrivajo posamezna delovna področja v ministrstvih, na podlagi razpisov, ki jih vodi uradniški svet. Direktorji organov v sestavi ministrstev, ki jih je imenovala Ropova vlada v zadnjem letu svojega vladanja, imajo zakonsko določen petletni mandat, zato na teh mestih ne bo kadrovskih menjav, razen če bodo direktorji kršili delovne obveznosti, delovali v neskladju z načelom politične nevtralnosti ali če se bo v predpisanih postopkih ugotovilo, da so nesposobni za vodenje. 9. Spoštovanje socialnega partnerstva Vlada bo spoštovala socialno partnerstvo in vse predpise, ki se tičejo položaja javnih uslužbencev, usklajevala z reprezentativnimi sindikati. 10. Doslednost pri spoštovanju sprejete zakonodaje s področja javnih uslužbencev Zagotovili bomo dosledno izvajanje zakona o javnih uslužbencih in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Uradniki se bodo izbirali v transparentnih in poštenih postopkih javnih natečajev, z možnostjo pritožbe. Zaposlovanje mimo teh postopkov in zaposlovanje posameznikov, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, bo sankcionirano v skladu z zakonodajo. Posebno pozornost bomo namenili nadzoru. Vzpostavili bomo inšpekcijo za kadrovsko področje, ki bo v državni upravi in v občinskih upravah nadzorovala spoštovanje predpisov s tega področja in ukrepala v primeru kršitev, ki pomenijo nezakonito obremenjevanje proračuna (npr. izplačevanje previsokih plač). 11. Investicije v prostore, namenjene poslovanju s strankami Pri investicijah v prostore javne uprave bomo dajali prednost prostorom, namenjenim poslovanju s strankami, saj urejeni poslovni prostori bistveno vplivajo na zadovoljstvo strank s storitvami javne uprave. Upravno enoto Ljubljana, ki posluje v izjemno slabih razmerah in strankam ne zagotavlja primernega standarda, bomo preselili na novo lokacijo, ki jo bomo izbrali tako, da bo ugodna za stranke in bo zagotavljala zadostno število parkirnih mest. 12. Poslovna odličnost in tekmovalnost v javni upravi Spodbujali bomo pobude na področju upravljanja kakovosti in težnje po poslovni odličnosti v javni upravi. Nadaljevali bomo z uporabo v Evropi uveljavljenih orodij na tem področju, zlasti enotnega ocenjevalnega modela C.A.F. Spodbujali bomo vključitev institucij javne uprave v tekmovanje za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, ki je bilo doslej domena gospodarskega sektorja. Enkrat letno bomo organizirali tekmovanje med institucijami javen uprave za najboljše rešitve, ki so jih uveljavili v praksi in so povzročile večje zadovoljstvo strank ali zmanjšale stroške poslovanja. 13. Koordinacija Oblikovali bomo stalno koordinacijo generalnih sekretarjev ministrstev, ki bo usklajevala vse načrtovane aktivnosti na področju državne uprave, o njih sproti seznanjala ministre in zagotavljala realizacijo načrtovanih aktivnosti v praksi. Praktično izvajanje reforme javne uprave bo stalna tema na vladi, kajti za izvedbo vseh naštetih ciljev bo potrebno sodelovanje vseh in vsakega ministra. 14. Merljivost rezultatov Izdelali bomo model, ki bo omogočil merjenje uspešnosti posameznih upravnih organov. Temeljil bo zlasti na naslednjih kriterijih: načrtovanje in spremljanje rezultatov, odnosi s strankami in zadovoljstvo strank, odprtost in preglednost, ravnanje z zaposlenimi in zadovoljstvo zaposlenih ter obvladovanje poslovnih procesov. Model bo podprt z enotnim vprašalnikom in izbranih kazalnikih (npr. rezultati ankete zadovoljstva strank in zaposlenih, delež zaostankov v pripadu upravnih postopkov). Model bo informatiziran in bo omogočil enostavno in pregledno spremljanje uspešnosti posameznih upravnih organov. Delovanje vlade 1. Vodenje z zgledom Predsednik vlade in ministri morajo s svojim zakonitim, poštenim in etičnim ravnanjem dajati zgled vsej državni upravi. Le vlada, ki sama ravna zakonito in etično, lahko zahteva dosledno spoštovanje predpisov tudi od državljanov. Zato bomo po britanskem vzoru sprejeli etični kodeks za člane vlade (predsednika vlade in ministre) in vrednotili ravnanja članov vlade po tem kodeksu. Vlada bo tudi z varčnim ravnanjem in zniževanjem stroškov, ki jih povzroča s svojim delom, dajala zgled celotnemu javnemu sektorju. 2. Organizacija in procesi Okrepili bomo koordinacijo med ministrstvi in zagotavljali koherentno vodenje politike. Vlada mora delovati enotno in ne kot zbir posameznih resornih politik. Za pomembnejše politične projekte (regionalni razvoj, zdravstvena reforma, reforma davčnega sistema itd.) bodo po odločitvi in pod nadzorom predsednika vlade delovale stalne koordinacijske skupine ministrov, kjer se bodo usklajevale resorne politike. Ukinili bomo ministrstvo za informacijsko družbo, katerega samostojno delovanje je glede na obseg delovnega področja in število zaposlenih (nekaj čez 50) neracionalno in neupravičeno. Naloge na področju razvoja informacijske družbe ne bodo okrnjene, temveč bodo prenešene na ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in na ministrstvo za gospodarstvo. Zaradi pomena učinkovite koordinacije evropskih zadev v pogojih članstva v EU bomo ohranili funkcijo ministra brez resorja, zadolženega za koordinacijo na tem področju. Služba, podrejena temu ministru, bo ostala vozlišče vseh procesov in informacijskih tokov, povezanih z našim članstvom v EU. Po vzoru nekaterih evropskih držav (Španija, Francija, Belgija, Italija) bomo – brez novih, dodatnih zaposlitev – ustanovili ministrstvo za javno upravo in pod eno streho združili vse institucije, ki se ukvarjajo z razvojem javne uprave (del ministrstva za notranje zadeve, center vlade za informatiko, servis skupnih služb, kadrovsko službo vlade) ter generalni sekretariat vlade. Glede na obseg nalog in število zaposlenih v teh organih (skupaj preko 350) je ustanovitev takšnega ministrstva logična in bo omogočila tudi racionalnejšo izrabo kadrovskih in finančnih, s tem pa želimo tudi poudariti, da učinkovita in k državljanom usmerjena javna uprava sodi med prioritetne naloge vlade. Resnične spremembe so v javni upravi možne le z načelnim in doslednim pristopom vlade kot celote, saj lahko nedosledno ravnanje samo enega ministra načne principe reforme. Zato bo moral minister za javno upravo ob čvrsti podpori predsednika vlade opozarjati na nujne aktivnosti in odpravo napak v posameznih ministrstvih pri izvajanju reforme. Plačni sistem v javnem sektorju 1. Popravki zakona o sistemu plač v javnem sektorju Pred nadaljevanjem kolektivnih pogajanj o uvrščanju v plačne razrede bomo revidirali zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Odpravili bomo nesistemske rešitve, s katerimi je ta zakon podrl osnovno idejo enotne in pregledne ureditve (npr. dodatek za stalnost). Popravili bomo rešitve, ki temeljijo na točkovnem pristopu k vrednotenju delovnih mest in omogočili upoštevanje tržnih elementov. Uredili bomo tudi vprašanje splošne veljavnosti kolektivne pogodbe za javni sektor, tako da bo jasno, pod kakšnimi pogoji (ob podpisu kolikšnega števila sindikatov) bo ta pogodba splošno veljavna za javni sektor. 2. Realen terminski plan Plačna reforma v javnem sektorju se mora v naslednjem mandatu izvesti v praksi, ne le na papirju. Zato bomo postavili realen terminski plan za njeno izvedbo. Ocenjujemo, da je realen rok za zaključek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor december 2005, za sklenitev kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev pa junij 2006. Če kolektivna pogodba za javni sektor ne bo sklenjena do konca leta 2005, bomo predlagali uvrstitev orientacijskih delovnih mest v plačne razrede z zakonom na podlagi rešitev, ki so dosegle najvišjo stopnjo konsenza med socialnimi partnerji. To pomeni, da bo novi plačni sistem uveljavljen najkasneje do sredine mandata, ne glede na uspeh kolektivnih pogajanj. 3. Odprava nenormalnih managerskih plač v javnem sektorju Poseben poudarek bomo posvetili omejevanju in nadzoru nad najvišjimi plačami v javnem sektorju. Nadzor nad plačami v javnih zavodih, skladih in agencijah na državni in lokalni ravni bodo morala izvajati resorna ministrstva. Odpravili bomo možnost nenormalno visokih plač na posameznih direktorskih mestih v javnem sektorju. 4. Rast plač v javnem sektorju Spoštovali bomo doseženi dogovor o usklajevanju osnovnih plač in določitvi regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005. Prehod na nova plačna razmerja bo izveden postopoma, iz polovice mase sredstev za eskalacijo plač. Uvedba novega plačnega sistema tako ne bo povzročila finančnih obremenitev za proračun – te se bodo nominalno zvišale za dogovorjenih 3,13 % v letu 2004 in 3,04 v letu 2005 ob predpostavki, da bo gibanje rasti cen v Sloveniji in Evropski uniji skladno z napovedmi. 5. Revizija ureditve drugih pravic iz delovnega razmerja v javnem sektorju Po ureditvi plač v javnem sektorju bo treba enotno urediti tudi nekatere druge pravice, ki so se v različnih panožnih kolektivnih pogodbah urejale različno. Neupravičene razlike (npr. pri dopustih, jubilejnih nagradah, odpravninah ob upokojitvi) bodo odpravljene. Vzpostavitev pravičnega sistema bomo dosegli s sklenitvijo drugega (neplačnega) dela kolektivne pogodbe za javni sektor. ORGANIZACIJA MINISTRSTVA ZA JAVNO UPRAVO (brez dodatnega zaposlovanja!) Direktorat za podporo delovanja vlade (današnji generalni sekretariat vlade) Direktorat za organizacijo in kadre (del današnjega MNZ + današnja kadrovska služba vlade) Direktorat za upravne procese in e-upravo (današnji CVI, del današnjega MNZ) Direktorat za opremo in prostore (današnji servis skupnih služb) Direktorat za lokalno samoupravo in upravne enote (del današnjega MNZ) Direktorat za sistem plač v javnem sektorju (del današnjega MNZ)