Osnovnošolski ravnatelj mora dobiti močnejšo vlogo organizacijskega in pedagoškega vodje

Mojca Škrinjar

Večino sprememb, ki jih predvideva novela Zakona o osnovni šoli bi lahko rešili s spremembo načina imenovanja ravnatelja in posledično njegovo močnejšo vlogo organizacijskega in pedagoškega vodje. Tako pa novela, čeprav dobronamerna, potiska šolstvo v centralističen socialističen sistem.

Slovenska demokratska stranka je v svojem programu predvidela obsežne spremembe na področju izobraževanja, nekatere pa je že uveljavila v mandatih, ko je vodila vlado. Ena izmed teh je bila vpeljava obveznega drugega tujega jezika v osnovno šolo. Projekt je bil uveden z novelo zakona o osnovni šoli v letu 2007 in je predvideval postopno implementacijo. Pod vodstvom Zavoda RS za šolstvo je potekal  izjemno uspešno. Žal ga je brez razloga nestrokovno prekinil minister Lukšič iz vrst Socialnih demokratov, v vladi, ki je nasledila vlado Janeza Janše. Veseli nas, da je tokratna ekipa na MIZŠ razumela potrebe časa in v noveli zakona o osnovni šoli ponovno uvaja drugi obvezni tuji jezik.

Novela ZOsn 2017 opusti izraz podaljšano bivanje in ga nadomesti s popoldanskim varstvom, vse dejavnosti po obveznem pouku pa umesti v t. i. razširjeni program. Sprememba se nam zdi smiselna. Podaljšano bivanje je bilo potrebno rekonceptualizirati, saj je postalo nič več kot čakalnica na različne dejavnosti, h katerim so učenci odhajali med samim podaljšanim bivanjem, in odhode domov. Vzpostavil se je stihijski urnik, ki ni omogočal zbranega dela učencem, ki so ostali v učilnicah, otroci pa so morali nato delati nalogo doma, kar je starše upravičeno jezilo, učitelje in učence pa je motil nemir, ki je nastal z odhodom učencev k drugim dejavnostim ali odhodi domov. Vsekakor sedaj davkoplačevalci plačujemo dva učitelja hkrati za enega učenca v času podaljšanega bivanja, kar je nedopustno.

150 minutna omejitev tega programa je sedaj zapisana v zakonu, do sedaj pa jo je MIZŠ določilo šoli s sklepom. Reden in obvezen obisk dejavnosti, za katero se je otrok odločil, pa upravičuje porabo davkoplačevalskih sredstev. Starši bodo morali razumeti in spoštovati čas, namenjen učenju učenja, in prihajati po otroke tako, da odhod njihovega otroka ne bo motil ostalih otrok pri delu, kar je sedaj reden pojav. Upamo pa seveda, da je pripravljavec novele predvidel izjeme pri obvezni prisotnosti in odhodih domov in jo izenačil s sistemom, ki je v veljavi pri rednem pouku. Nov koncept razmeji dejavnosti, zlasti koristna je dejavnost učenje učenja, ki omogoča, da bodo učenci v miru naredili domačo nalogo in se učili. Dobrodošel je tudi boljši odnos do pevskega zbora.

Omejitev izvedb šole v naravi je dobrodošla. Veliko število taborov finančno močno izčrpava starše, ki so potisnjeni v kot, kajti ne želijo se počutiti kot slabi starši, ki svojemu otroku ne privoščijo »koristnega in poučnega« tabora.

Zanimivo pa je, da mora MIZŠ organizacijo znotraj šole urejati z zakonom. Vse naštete stvari bi natančno tako, kot predvideva zakon, lahko uredila šola sama. Le da ima ravnatelj, ki ga način njegovega imenovanja dela slabotnega, težave vzpostaviti ureditev na način, da bi odredil čas, namenjen najprej učenju in nalogam v času podaljšanega bivanja, nato pa organizirano razpršitev učencev k različnim dejavnostim v skladu z njihovimi interesi ali pa odhodu domov. To pa pomeni, da bi bili drugi učitelji, ki bodo izvajali različne dejavnosti, prisiljeni počakati do konca dejavnosti učenje učenja, ter da bodo morali biti v šoli osem ur in v času čakanja na učence napisati priprave v šoli. Siceršnjemu upoštevanju Zakona o delovnih razmerjih pa je SVIZ do sedaj silovito nasprotoval in podpiral nezakonito ravnanje. Veseli nas, da sedaj soglaša z osemurno pristnostjo učiteljev v šoli in ne podpihuje več množičnega kršenja zakona o delovnih razmerjih vsem na očeh, ki je učitelje negativno razlikovala od drugih zaposlenih, posledica tega pa je med drugim premajhen ugled učitelja v družbi.

Večino sprememb, izvzemši spremembo predmetnika z drugim obveznim tujim jezikom, bi lahko rešili s spremembo načina imenovanja ravnatelja in posledično njegovo močnejšo vlogo organizacijskega in pedagoškega vodje. Tako pa novela, čeprav dobronamerna, potiska šolstvo v centralističen socialističen sistem.

Povsem pa novela izgubi lesk z dejstvom, da s spremembo krovnega zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja drugorazredni otroci ne bodo deležni razširjenega programa. To so otroci socialno šibkejših staršev, ki so v zasebnih šolah. Raznolikost in drugačen program si bodo v naši družbi privoščili le bogati. To pa je v nasprotju s slovensko ustavo, ki Slovenijo opredeljuje kot socialno državo.

 

Mojca Škrinjar

Predsednica Odbora za izobraževanje, znanost in šport pri Strokovnem svetu SDS

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.