Iskanje

Pridruži se

Osnovni namen nove vladne ekipe je popeljati Slovenijo iz krize

Janez Janša predstavil kandidate za ministre v mandatnem obdobju 2012 – 2015. Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je danes na novinarski konferenci pred vložitvijo liste kandidatov za ministre Vlade Republike Slovenije v mandatnem obdobju 2012 – 2015 dejal, da je na kandidatni listi za ministre v prihodnji vladi kar nekaj izkušenih imen oziroma kandidatov, ki so že opravljali ministrske funkcije, “kar je potrebno zato, ker dolgega časa za uvajanje enostavno ne bo, glede na probleme, ki jih je potrebno začeti reševati takoj oziroma bi jih že morali začeti reševati.” Poudaril pa je tudi, da je osnovni namen nove vladne ekipe “popeljati Slovenijo iz krize.”

Predsednik SDS je uvodoma dejal, da so koalicijska pogajanja oziroma usklajevanja končana in da so končani tudi pogovori s kandidati in kandidatko za novo vlado. Dejal je še, da je danes bil objavljen nov zakon o vladi, ki bo jutri stopil v veljavo, s čimer so izpolnjeni pogoji, da se predlog za novo vlado formalno vloži v proceduro. “Predlagana je najmanjša ekipa doslej v zgodovini Slovenije. Smatram, da bo število dovolj operativno, da bo ta ekipa sposobna sprejemati odločitve v realnem času glede na izzive, ki nas čakajo,” je dejal Janez Janša.

Ob tem je poudaril tudi, da imajo vse stranke koalicije v tej ekipi realno težo, vsaka ima vsaj dve mesti v vladi, kar pomeni, “da imajo oziroma imamo vsi realno odgovornost, tako za uspehe in rezultate te vlade kot tudi obratno.”

Po njegovih besedah je v ekipi kar nekaj že izkušenih imen oziroma kandidatov, ki so že opravljali ministrske funkcije, kar je potrebno zato, ker dolgega časa za uvajanje enostavno ne bo, glede na probleme, ki jih je potrebno začeti reševati takoj oziroma bi jih že morali začeti reševati. Po besedah mandatarja za sestavo vlade od profilov v ekipi izstopajo inženirji, kar je dobrodošla novost glede na dosedanjo slovensko tradicijo, ki naj bi prispevala k večji operativnosti.

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je dodal, da je pred ekipo zagotovo najtežja naloga po osamosvojitvi, oziroma po izzivih, ki so bili pred prvo demokratično izvoljeno Demosovo vlado. “To delo ne bo lahko, ekipa je na to solidno pripravljena. Gre za ekipo, ki sledi temeljnemu namenu koalicije, ki je podpisala koalicijsko pogodbo, v kateri je določila zelo konkretne, merljive in preverljive cilje,” je dejal in poudaril, da je “osnovni namen popeljati Slovenijo iz krize.”

Predsednik SDS je izpostavil tudi, da se bo ekipa takoj lotila dveh stvari, najprej priprave in sprejetja rebalansa proračuna, drugi korak pa bo priprava, deloma priprave na ta korak že potekajo, predloga novega socialnega sporazuma, “s katerim želimo v socialnem dialogu začrtati pot Slovenije iz krize, se dogovoriti o porazdelitvi bremen in začrtati pot čim hitrejše vrnitve k normalnemu razvoju.”

Predsednik vlade Janez Janša je navedel tudi časovne roke, in sicer je pojasnil tudi, da so predstavitve kandidatke in kandidatov pred delovnimi telesi predvidene naslednji teden, v petek pa bo sledila seja državnega zbora, “kjer računamo, da bo ta ekipa dobila zaupanje.”    ***V nadaljevanju objavljamo nelektoriran magnetogram vprašanj novinarjev in novinark in odgovore nanja.NOVINAR: Lahko na kratko – včeraj smo nekoliko prisluškovali in smo slišali povzdignjen glas gospoda Erjavca, katere so bile najtežje oziroma najdaljši stvari, ki so zadržale in le je bil kak pomislek?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Torej niti včeraj niti cel teden, ko so potekala ta usklajevanja, ni bilo nobenih povzdignjenih glasov, razen, če je kdo povedal kakšno šalo. Usklajevanja so potekala dokaj gladko, že izhodišče je bilo takšno, da vse koalicijske stranke prevzemajo v tej ekipi oziroma predlogu ekipe realno težo. Vsi so to jemali ne kot neko nagrado, ampak kot veliko odgovornost in v skladu s tem bo tudi obnašanjeNOVINAR: Ocenili ste, da je to solidna ekipa. Pričakoval bi, da boste to ocenili kot odlična ekipa, zakaj takšna ocena – solidna ekipa?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Takšne ocene ste poslušali pred tremi leti ko so pospremile neko drugo ekipo, ki je pravzaprav od dneva, ko je nastala, začela razpadat. Jaz ne uporabljam takšnih superlativov. Kot veste, je to ekipa, ki je sestavljena na podlagi koalicijskih usklajevanj, se pravi kompromisov in najboljša možna v realnih razmerah. Vsi med nami imamo svoje idealne predstave o marsičem, vemo pa, da lahko uresničimo tisto, kar je realno.NOVINAR: Drži trditev enega od koalicijskih partnerjev, da naj bi bili vsi predsedniki strank hkrati tudi podpredsedniki vlade?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Ta možnost obstaja. Kot veste jo Zakon o vladi, ki bo danes objavljen in naj bi jutri stopil v veljavo, predvideva, je pa to vprašanje naslednjih korakov in naslednjih postopkov.NOVINAR: Boste o kulturnem oziroma tožilskem ministrstvu še razmišljali? Pričakujete ustavno presojo?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Ustavne presoje zakona o vladi ne pričakujem. Če bi se zgodila, bi bilo to preprosto rečeno nagajanje. Od trenutka, ko je bila usklajena in podpisana koalicijska pogodba in kasneje tudi sprejet Zakon o vladi, ki se še ni uveljavil, spremembe niso bile možne. Mnogi so nas pozivali naj naredimo neke spremembe. Zakona, ki še danes ni stopil v veljavo, ni možno spreminjati. Tudi ni možno predlagati vlade, ki bi sledila nekim prihodnjim spremembam. Torej smo v situaciji, kjer delamo tisto, kar je formalna in tudi realna možnost. Tudi doslej je tekom mandata velikokrat prišlo do raznoraznih sprememb tako zakona o vladi in zakona o državni upravi, tudi tekom tega mandata so te spremembe možne, niso pa možne sedaj na začetku, ker časa enostavno ni. Slovenija si ne more privoščiti tega luksuza, da zato, ker so različna mnenja o ustroju posamičnih resorjev – vedno so bila različna mnenja in so tudi v drugih državah – čakamo še teden ali dva, spremenimo zakon, čakamo še veto in morebitne druge roke in v tem času gledamo, kako se problemi, ki jih nihče ne rešuje, kopičijo. Teh problemov je čedalje več.NOVINAR: Vendarle obstaja možnost, da v koaliciji sami, z zakonom o državni upravi tožilstvo vrnete pod pravosodje?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Samo s tem zakonom to ni možno, morali bi spreminjati tudi zakon o vladi. Zagotovo se naslednji teden s tem ne bomo ukvarjali, je pa koalicija odprta za strokovne argumente, razlago. Prihaja zdaj, ko so stvari popolnoma jasne, do številnih predlogov, ki jih prej ni bilo, ko se je o tem govorilo samo kot o možnosti. Vse te argumente, govorimo o strokovnih argumentih, politične razlike bodo vedno obstajale in obstale, vse to bomo preučili in ravnali tako kot bo najbolje za vse.NOVINARKA: Vztrajali ste pri tem, da so predsedniki strank v vladi. Ali ni to velik udarec za strokovnost te vlade, konkretno tudi s temi imeni, ki so v stranki.PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Če bi vztrajal bi se to tudi zgodilo. Kot vidite se ni.NOVINAR: Govorili ste o velikih primanjkljajih, ki jih je deležna Slovenija vsak dan, včeraj sem ujel zanimivo vprašanje, kam pa boste sedaj ta denar vlagali?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Mislite tega iz primanjkljaja? Tega ni možno vlagati.NOVINAR: Torej tega denarja ne bo?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Denarja iz primanjkljaja ni. Kvečjemu je treba od nekje drugje zagotoviti sredstva, za to, da pokrijete primanjkljaje, ker jih je pač potrebno pokriti. Tudi beseda varčevanje se v teh sodobnih kontekstih uporablja napačno. Ker če nečesa nimaš, tudi ne moreš privarčevati. Gre enostavno za to, da lahko porabimo tisto, kar ustvarimo. Tudi jaz to besedo velikokrat napačno uporabljam, ker se je udomačila, ampak pravzaprav ne gre za varčevanje. Varčuješ, če nekaj imaš in tega ne zapraviš. Mi pa govorimo o tem, da se ne bomo več zadolževali. In to kar je bistvena novost, stanje, v katerega stopa ta ekipa oziroma ki ga bo prevzela ta ekipa, v primerjavi s tem, kar je bilo pravzaprav, razen če izvzamemo tisto prvo vlado, izziv za vse vlade doslej v slovenski zgodovini, je to, da zadolževanja zdaj praktično ni več. Ni mogoče, glede na situacijo, v kateri smo. Ne gre več za politično odločitev, ali bo primanjkljaj takšen ali drugačen, gre enostavno za to, da prostovoljno naredimo tisto, brez velike škode. To, kar bi nas situacija sama prisilila konec leta, ko bi tam dva meseca pred zaključkom proračunskega obdobja enostavno zmanjkalo denarja za plače in delovanje vitalnih podsistemov. Če se sami organiziramo pravočasno, potem te nevarnosti ne bo, ker so še vedno neke rezerve, ker je možno dejansko porabiti manj, zato, da vitalni sistemi niso ogroženi. Je pa veliko vprašanje, če bo čez šest ali osem mesecev situacija še takšna.NOVINAR: Pred koalicijo bo kmalu prvi preizkus – že marca. Danes so bili vloženi podpisi civilne iniciative glede družinskega referenduma, pa me zanima, Državljanska lista podpira Družinski zakonik, nekateri koalicijski partnerji ne. kakšno bo stališče vlade in kako se bo vključila v kampanjo SDS?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Vlada se v kampanjo, če bo potrjena, ne bo vključila. Ta vlada ni niti predlagateljica tega zakona, ki se spodbija na referendumu, niti ni predlagateljica referenduma. Se pravi, bo vlada v sami kampanji nevtralna. Stranke imajo svoja stališča. Koalicijska pogodba o tej situaciji govori v tistem členu, kjer pravi, da stvari, ki niso določene v koalicijski pogodbi, koalicijske partnerje ne vežejo. Bo pač vsaka stranka zastopala v kampanji, kolikor se bo vključevala, stališča, ki so javnosti znana. Torej nobenih presenečenj.NOVINAR: Včeraj je gospod Pahor po seji vlade poudaril, da je treba napotkom Sveta Evropske unije slediti, da so takšni časi. Opozoril sem ga, da ni več razlike med Grčijo in Slovenijo. Boste vi nadaljevali s poslušnostjo v EU?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Mislim, da tu ne gre za poslušnost, ampak za vprašanje sledenja razumu. Kajti to, kar je bil dogovor oziroma, kar je bila neka faza dogovora na zadnjem neformalnem srečanju članov Evropskega sveta, je to, kar je enostavno treba narediti. Brez tega, da se države članice istega monetarnega območja zavežejo, da bodo spoštovala pravila igre in da bo vsaka porabila toliko kot ustvari oziroma, da bo zapravljala tako, da bo lahko plačevala svoje račune in da drugim ne bo treba plačevati tvojih računov, je edina pot da se evro ohrani. Brez tega bo cena visoka oziroma bi bila cena visoka. Tu ne gre za to, da bi kakšna država klonila pred kakšnimi pritiski. Gre enostavno za to, da se išče neka racionalna odločitev in to odločitev podpiram. Že pred meseci, ko so se prvi osnutki delali, sem sodeloval pri njenih zametkih in tukaj mora Slovenija seveda izpolniti zaradi sebe, ne zaradi Evropske unije, to zavezo, da sami sebe omejimo v zadolževanju oziroma po domače rečeno na poti h grškemu scenarij.Želel bi odgovoriti tudi na zapise, ki so se pojavljali danes v zvezi z zavrnitvijo zakona o javnih financah in nekaterih drugih  zakonov v državnem zboru. Očitki so šli v smeri, češ predsedniki vseh parlamentarnih strank so pristali, da se ti zakoni sprejmejo po nujnem postopku, potem pa se je glasovalo drugače. Tisti, ki ste bili v preddverju sejne sobe vile Podrožnik po končanem sestanku predsednikov parlamentarnih strank, obstaja tudi izjava, ki ste jo posneli, ste me slišali, ko sem dejal, da se strinjamo, da gredo ti zakoni v proceduro, ni pa potrebe, da gredo vsi po nujnem postopku, ker so nekateri nedodelani in ker se je za nekatere na tistem sestanku ugotovilo, da izhajajo iz napačnih predpostavk. Pri tem konkretnem zakonu se je ugotovilo to, da zakon predvideva omejitev zadolževanja na 48% BDP, se je pa s strani predstavnikov ministrstva za finance, ki so tudi sodelovali na tistem pogovoru oziroma koordinaciji predsednikov parlamentarnih strank, razkrilo, da je ta zadolžitev Slovenije ob koncu lanskega leta presegla 48% BDP in bi bilo popolnoma brez veze v zakon zapisati številko, ki smo jo že presegli.Uradni podatki Ministrstva za finance, ki so bili tam posredovani, so bili, da je Slovenija konec lanskega leta realno dosegla med 49 in 50% zadolžitev. Tam je bil tudi dogovor, da vlada pripravi sidro za ustavno komisijo, kar je ključno. Bi bila tudi neka nelogična pot, da najprej sprejemamo zakon, potem pa ustavno spremembo in eden od razlogov, zakaj se je zakompliciralo pri postopkih, pri teh zakonih je tudi to, da vlada do danes ni poslala nič v državni zbor.NOVINARKA: Po vaši oceni, vi boste zelo verjetno prevzeli oblast, zelo verjetno bo parlament potrdil vašo ministrsko ekipo. Kakšno fiskalno pravilo torej zapisano v ustavo? Oziroma drugače: kolikšen odstotek BDP? Za rebalans proračuna, kakšen je okvirno predviden, okvirno že vemo, 700 do 800 milijonov oziroma približno 7% se mora odreči proračunski porabnik. Bolj pa me zanima ta socialni sporazum, kako točno si ga predstavljate, kaj naj bi vseboval in kaj mora nujno vsebovati, da ne zdrsnemo globlje v krizo in kako nameravate ta bremena enakomerno porazdeliti? PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Kar se tiče takoimenovanega zlatega fiskalnega pravila in zapisa tega pravila v ustavo oziroma v akte primerljive ranga v nacionalnih zakonodajah, kar je dikcija iz tega evropskega dogovora,  tega ne dela samo Slovenija, to bo delalo najmanj 25, 26 držav članic Evropske unije. Na koaliciji smo se, zdaj ko je postalo jasno, da od te vlade nekega predloga v tem času ne bo, dogovorili, da to rešitev čimprej pripravimo sami in da pri tem pogledamo vse možne formulacije in to strokovno diskusijo, ki se praktično že eno leto vodi po Evropi in izberemo neko kombinacijo najboljših rešitev. Tu gre za dilemo, ali omejiti dolg ali javno porabo. SDS je že na kongresu maja 2009 predlagala, da v ustavo zapišemo omejitev javne porabe, kar je močnejše sidro. Obstajajo tudi rešitve, ki so kombinacija teh dveh. Kritična masa strokovnjakov v Sloveniji zagovarja neko kombinacijo. Zapisali bomo nekaj, kar bo dovolj dinamično in kar bo držalo slovenski javni dolg pod kriterije pakta stabilnosti in rasti. Ta omejitev pa je 60% BDP, in ki bo sprožilo alarmne mehanizme prej, preden bo ta števila dosežena.Kar se tiče rebalansa proračuna so te številke, ki krožijo, od 800 milijonov do 7% linearnega zmanjšanja pri vseh proračunskih uporabnikih, so številke iz različnih verzij delovnih dokumentov, ki jih je kar nekaj nastalo, nekaj že v predvolilni kampanji. To niso niti uradni dokumenti koalicije, še manj vlade, ki je sploh še ni. Preden operiramo s številkami in odstotki, počakajte, da boste imeli kvalificiranega predlagatelja. Zdaj so to napori koalicije, ki jih delamo vnaprej, zato, ker časa ni, in ker želimo nekatere stvari čimprej rešiti in se s ključnimi problemi kratkoročne narave spopasti takoj. Je pa glede na novo zimsko napoved UMAR-ja, ki ste jo lahko vsi spremljali, ko je bila predstavljena večkrat in je še na spletnih straneh, jasno, da ob praktično nulti gospodarski rasti, tuje institucije napoveduje celo padec, ni možno povečevati porabe.Ob dejstvu, da je zadolževanje praktično onemogočeno in da tega stanja tudi nova vlada čez noč ne bo premaknila, pomeni da tudi na proračunski primanjkljaj enostavno ni možno realno računati. S tem dobite omejitve rebalansa  proračuna in sredstev, ki bodo na voljo. Ne glede na to, kaj bi si kdo želel, ne glede na to, kaj bi kdo zahteval in moram reči, žal tudi ne glede na to, kakšne pravice so v kakšnem zakonu napisane. Vse je odprto in izjemno racionalno se bo treba obnašati zato, da zdaj preprečimo to, da bi bili ob koncu proračunskega leta prizadeti tako vitalni družbeni sistemi ali podsistemi kot tudi zdravje ali varnost ljudi in plače in standard. Glede na to, da se velik del tega financira neposredno iz proračuna oziroma drugih javnih blagajn.Ko gre za ponudbo novega socialnega sporazuma, bo vlada oziramo koalicija predlagala socialnim partnerjem okvir in jih pozvala, da v tej prvi fazi nastopijo kot enakopravni predlagatelj vsebine. Ta pristop k socialnemu dialogu bomo nekoliko obrnili oziroma posodobili. Doslej je bilo tako, da je vlada nekaj predlagala, usedli so se na Ekonomsko socialnemu svetu, partnerji so to kritizirali ali dajali svoje pripombe in amandmaje in vse je potekalo okoli enega dokumenta, ki je bil v osnovi pripravljen enostransko.Mi želimo priti do vsaj teh ključnih makrousmeritev obojestransko. Se pravi bodo vsi lahko prispevali svoje predloge, bo bolj pošteno in bo bolj prispevalo k temu, da bodo bremena enakomerno porazdeljena, če bomo že vsi na začetku lahko enakopravno stvari predlagali in tretjič nihče ne bo potem imel slabega občutka, da je pristal na nekaj, kar je ponudila druga stran in je bilo dano na mizo pod pogojem vzemi ali pusti. To je naš namen. Seveda pa je izhod in rezultat takšnega pristopa odvisen od vseh strani.NOVINAR: Ta sporazum so sindikati tako rekoč  raztrgali. Socialni sporazum – koliko bo odstopal od koalicijske pogodbe, da bo lahko ustrezen?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Ravno ta izhodišča, o katerih sem sedaj govoril, imajo nastavek v koalicijski pogodbi. Piše v koalicijski pogodbi, da bomo to ponudili socialnem partnerjem – tako sindikatom kot predstavnikom delodajalcev.NOVINAR: Se pravi je šlo za preuranjeno reakcijo sindikatov?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Vsak lahko vzame iz dokumenta, ki ima 800 strani, na stotine cilje in ukrepov, nekaj stavkov in jih lahko kritizira.NOVINAR: Glede na to, da ste danes predstavili kandidate za ministre in ministrico, ali so dogovorjeni tudi že državni sekretarji? In ali ministrstva, za katera ste govorili, da so se povečala oziroma so se združila, ali so že tam določena po dva državna sekretarja?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Dokler ni vlade ni možno niti imenovati niti predlagati državnih sekretarjev, to je pristojnost in odgovornost članov vlade oziroma ministrov. Zakon o vladi dopušča dva državna sekretarja zaradi združevanja ministrstev. Ne bo povsod tako, da bo ta kvota dosežena in tukaj bo spoštovan zakon o vladi, ki nalaga in daje pristojnost predlagateljstva ministru, ki vodi resor. Državni sekretar je njegova desna roka in seveda je popolnoma jasno, da morata biti kompatibilna. NOVINAR: Torej bo to v pristojnosti koalicijskih partnerjev?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Ne, to bo v pristojnosti članov vlade.NOVINARKA: Koliko državnih sekretarjev in katere boste vi imeli v kabinetu?PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA: Sam se s tem v tej fazi še ne ukvarjam, ker je treba najprej sestaviti vlado.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.