Opuščen rudnik svinca v Litiji predstavlja veliko nevarnost za ekološko katastrofo
torek, 16. 11. 2010V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
ALEKSANDER ZORN: “Hvala lepa za besedo. Spoštovani, gospod minister. Sredi Litije stoji opuščen rudnik svinca Sitarjevec. Rudnik ne deluje več. Vendar je odprt, dostopen, strupen in nevaren. Že nekaj časa opozarjamo, da se bo zgodila velikanska ekološka katastrofa. Od Madžarske naprej, ko se je v kraju Aiki, 4. oktobra 2010 iz tovarne aluminija, razlilo približno 700 tisoč kubičnih metrov strupenih odpadnih snovi rdečega blata, kar smo vsi videli lahko na mnogih slikah. Pa vas opozarjam, da se Madžarska lahko zgodi tudi tukaj, kajti opuščeni rudnik Sitarjevec nad Litijo, predstavlja potencialno nevarnost in dejansko stopnjo tveganja kot tudi obseg nesreče. Vi pa pravite, to smo javno zasledili, da obseg ni ugotovljen. Morda. Za rudnik Sitarjevec so v naravotehnični fakulteti leta 2004, obdelali to in rudarski projekt sanacije, ki ga je financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, je izdelal tudi institut za rudarstvo in oba kažeta, da obstaja možnost ponovnega izbruha, ki ogroža zdravje in življenje ljudi kakor tudi živali, da seveda ne govorimo o materialni škodi. Dva izbruha sta namreč v zgodovini že bila. In spoštovani gospod minister, če boste toliko pozorni, pokazal vam bom tiste slike. To niso slike iz Madžarske. To so slike iz Sitarjevca. Tudi to. Rudnik svinca je enako strupen kakor aluminij. Tam je nekaj akumulacijskih jezer do roba polnih. Kaj boste storili, da boste to preprečili?”
DR. ROKO ŽARNIĆ: “Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod poslanec! Najlepša hvala za to vprašanje. Kajti ta zgodba tudi meni dela skrbi in v odgovoru boste videli, da je vaše vprašanje in moj odgovor, skupaj klic k temu, da se na tem področju nekaj naredi. Pa naj grem po vrsti. Študijo, ki jo omenjate, je naredil oddelek za geologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologije leta 2004. Ugotovil je, da opuščeni rudnik neposredno nad Litijo predstavlja potencialno nevarnost ekološke nesreče zaradi možnega izlitja ujete rudniške vode. Žal ta študija ni vsebovala dejanske stopnje tveganja in obseg morebitne nesreče, ki nista bila v študiji ugotovljena. To na tisto zadevo, ko ste citirali. Vendar ne glede na to, vlada je 12. julija 2007, imam priložen zapisnik, v zvezi s tem sprejela več sklepov, na osnovi katerih je našemu ministrstvu bila naložena izdelava rudarskega projekta trajne sanacije območja rudnika v katerem bi po oceni bilo potrebno vložiti za sanacijo 2,8 milijonov evrov po takratnih izračunih. Projekt je bil uvrščen v načrt razvojnih programov in naj bi se izvajal fazno do konca leta 2012. V prvi fazi naj bi se izvršila interventna dela vrednosti 200 tisoč evrov. Imenovana je bila strokovna komisija za izvedbo in revizijo javnih naročil v zvezi s sanacijo opuščenega rudnika Sitarjevec. Vendar so bila predvidena sredstva z rebalansom proračuna za leto 2009 ukinjena. Projekt sanacije smo pripravili in k javnem razpisu del lahko pristopimo takoj, ko bodo zagotovljena sredstva. MOP je svojo nalogo opravil. Glede na to, da gre za zaprt rudarski objekt, so tukaj obveze financiranja izven našega ministrstva, gre za področje gospodarstva. Mi bomo pa strokovno naprej pomagali kot smo že. Moram povedati, ker se zavedam tega, imam 30. 11. dogovorjen obisk tega rudnika, da bom tudi fizično pogledal. Pa samo še eno malenkost bi vam rad povedal. Sprejet je bil Zakon o rudarstvu, tukaj, nedavno tega. V usklajevanju sem zelo opozarjal na probleme zapiranja. Nisem zadovoljen, kako je v tem zakonu to urejeno, kajti citirani zapisnik, 7. točka, piše: Vlada Republike Slovenije je naložila Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvi za gospodarstvo, da pripravita ustrezne spremembe in ali dopolnitve predpisov, ki bodo predstavljali sistemsko rešitev v zvezi z monitoringom zaprtih in opuščenih rudarskih objektov ter suicidarnimi ukrepi države v primeru potreb po njihovi sanaciji. Naj izkoristim to priliko, da ko se bo ta zakon, ki je nov, odpiral se notri to jasno zapiše. Hvala.”
ALEKSANDER ZORN: “Hvala lepa. Gospod minister, seveda, nekaj stane. Koliko pa bo stalo, če se bo to zgodilo, če bo šest tisoč kubičnih metrov vode udarilo na dan, in to so zelo strupene vode, svinčeve vode, toksične vode sredi Litije. Moram vam povedati, da to ni bilo samo 1895 in 1932, da se je to že zgodilo, pač pa je do ponovnega čisto majhnega izbruha, ki kaže na nevarnost, prišlo septembra letos in je del Litije samo ta izbruh obarval, tako kot sem vam pokazal, in te slike vam bom potem z veseljem tudi prinesel. Ne želim zapletati stvar, katera študija je bila narejena, katera še manjka, katero ministrstvo je bolj kompetentno od katerega drugega. Ko se bo to zgodilo, bo prepozno dajati birokratske odgovore. In še nekaj, jaz ne bom zahteval javne razprave, plenarne razprave v državnem zboru. Opozarjam pa vas, da ste od tega trenutka sedaj seznanjeni s tem in odgovorni za to. In tja bom peljal ekipo, ki bo pogledala to, slikala to. Kajti, rudnik, ste rekel, da je zaprt. Ni zaprt. Vsak lahko zleze vanj, tudi sam sem. Rudnik ima ogromno dostopnih rovov in iz njega teče strupena voda. Gospod minister, od sedaj naprej ste odgovorni.”
DR. ROKO ŽARNIĆ: “Spoštovani. Hvala lepa. Prevzemam odgovornost do trenutka, ko boste vi sprejemali državni proračun. Od takrat boste pa vi odgovorni, če ne boste v proračunu tega denarja našli. Strokovno smo pripravljeni.”