Opozicija z ukrepi za blažitev gospodarske krize
petek, 22. 5. 2009JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora. Predsednik, članice in člani vlade, spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da se je v tem Državnem zboru pravkar prvič zgodilo, da predlagatelj nekega predloga ni prvi dobil besedo. Prvi je dobil besedo predsednik matičnega delovnega telesa, ki je podal mnenje na nekaj, kar še ni bilo predstavljeno. Tako je ravno tako, kot da bi na sodišču najprej prebral zagovor, potem pa obtožnico. Ampak, to ni edina nenavadnost te točke dnevnega reda. Bistveno bolj nenavadno je, da imamo izredno sejo državnega zbora, kjer se obravnava več kot 60 predlogov za izhod iz gospodarske krize, ki jih je vložila opozicija. Vlada pa te predloge kritizira. V normalnih državah je stvar obratna. Vlada predlaga ukrepe in jih opozicija kritizira. Tretja nenavadnost v zvezi s to sejo je v tem, da nam je Kolegij, kjer so predstavniki vladnih koalicijskih strank to izglasovali za obrazložitev več kot 60-ih ukrepov namenil 5 minut. V petih minutah, spoštovane kolegice in kolegi, jaz ne morem prebrati niti v naštevanju teh ukrepov.
Po drugi strani vlada očita, da ukrepi niso dovolj obrazloženi v tem svojem gradivu. Dali pa ste nam pet minut, da jih dodatno obrazložimo. Jaz bom zdaj prisiljen, čas poslanske skupine, ki je namenjen za razpravo porabiti za obrazložitev teh ukrepov. Za to sejo je navidezno veliko časa. Ampak, od tega ste dali predlagatelju pet minut za uvodno obrazložitev. Za zaključno besedo pa 30 minut. O tem ste dali vladi 40 minut oziroma 45 minut za zadnji odgovor. Torej, nenavadna situacija, ki je še toliko bolj nenavadna glede na pomen te točke dnevnega reda. Ko ste v prejšnjem mandatu kot opozicija predali razpravo o terminalih v Tržaškem zalivu, kar je pomembno vprašanje, zagotovo pa ni pomembnejše od tega, ki je danes na dnevnem redu, je predlagatelj gospod Gantar dobil 40 minut za uvodno obrazložitev, ko je šlo za eno samo vprašanje. Tukaj gre za preko 60 ukrepov, ki naj bi jih mi obrazložili v petih minutah. To ni možno, lahko samo obrazložim, zakaj smo to sejo zahtevali.
To sejo smo zahtevali potem, ko smo marca čakali na tako imenovani ključni vladni protikrizni paket ukrepov in tega nismo dočakali, potem je prišla aprilska seja državnega zbora. Na dnevnem redu te seje ni bilo niti enega strateškega ukrepa za odgovore na izzive gospodarske krize, niti enega. In zdaj smo sredi majske seje, kjer je par osamelcev, ker popravljamo nekatere zakone s tem v zvezi, ni pa nobenega strateškega zakona iz tega najavljenega tretjega paketa ukrepov. Zaradi tega smo se odločili, da sami vložimo pet potrebnih zakonov in predlagamo vrsto drugih ukrepov.
Ko smo danes na hitro pregledali ta gradiva vlade, ki so prišla na mizo tudi z veliko zamudo – na obravnavi na matičnem delovnem telesu teh gradiv ni bilo – smo ugotovili, da je ta naš predlog vendarle spodbudil vlado, da je neke stvari v tem času, ki jih predlagamo, začela izvajati in to nas izjemno veseli. To da se toliko časa ni nič dogajalo, je po našem mnenju tudi posledica dejstva, da se ponudba, ki je bila najprej dana za to govornico s strani predsednika vlade ob njegovi izvolitvi, češ da bo oblikoval široko socialno, pa tudi politično razvojno partnerstvo, enostavno ne uresničuje. Kljub temu, da smo po tem, ko smo nekaj časa neuspešno čakali na ta projekt z vladne strani, tudi mi poslali svoje izdelane predloge, kako naj bi Partnerstvo 2 plus 10 za razvoj in za izhod iz gospodarske krize izgledalo, ampak od tega ni nič in danes smo v situaciji, ki je ne pozna nobenega druga evropska država.
Opozicija predlaga paket ukrepov za reševanje krize, vlada pa ta paket v tem gradivu kritizira oziroma ga deloma povzema, v tistem delu nas to veseli. Jaz mislim, da bi bilo dobro, da bi bil eden od dogovorov današnje seje, da v prihodnje to delamo skupaj, ne pa tako, da bo situacija obrnjena na glavo.
