Okoljske dajatve morajo biti porabljene namensko

Danes, 11. marca 2013, bodo poslanci na plenarnem zasedanju EP v Strasbourgu govorili o Predlogu uredbe o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in na ravni Unije. Poslanka opozarja, da je cilj podnebnih mehanizmov zmanjšanje globalnega segrevanja, torej zmanjšanje izpustov, ne pa zbiranje denarja v shirane državne proračune. »Zato sem vesela, da je v uredbi napisano, da se morajo sredstva porabiti namensko. Nikakor pa ne morem biti zadovoljna s kompromisom, da se mora namensko porabiti le najmanj 50 % sredstev. Na ta način namreč dopuščamo, da se za masko okoljskih oz. podnebnih dajatev skrivajo raznorazni drugi proračunski porabniki. S tem pa lahko odločitve držav članic o višini teh dajatev vodi povsem drug interes, kot je zmanjšanje globalnega segrevanja.«Na področju podnebnih politik imajo države članice precej zavez, ki izhajajo iz evropske zakonodaje pa tudi iz globalnih sporazumov. Izvajanje zakonodaje je potrebno tudi spremljati in ustrezno nadzirati. Zato poslanka podpira predlog uredbe, s katerim bo sistem spremljanja podnebnih politik za države članice poenoten.»Poenotenje mehanizma za spremljanje uresničevanja globalnih in evropskih zavez pa ne pomeni avtomatsko tudi poenostavitve in manjšega administrativnega bremena. Vendar upam, da bo uredba državam članicam omogočila, da ne bo razbremenjeno administrativnih bremen le gospodarstvo, zmanjšati moramo tudi administrativna bremena nacionalnih javnih organov,« meni poslanka ter dodaja, da »so mnoge države članice v težkem finančnem in gospodarskem položaju. Zato je še posebej pomembno, da mehanizmi omogočajo cenovno učinkovit razvoj v trajnostno družbo.«OzadjeV Evropski uniji imamo sprejet zakonodajni okvir, ki določa obveznosti držav članic glede spremljanja emisij toplogrednih plinov ter poročanja in medsebojnega sodelovanja. Države pripravijo letne evidence toplogrednih plinov, ki se uporabljajo za ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju ciljev Kjotskega protokola. Poleg tega države zbirajo in objavljajo podatke o projekcijah toplogrednih plinov ter usmeritve politik in ukrepov za zmanjšanje emisij.Ker so bile v obstoječem sistemu določene pomanjkljivosti, predvsem v smislu neusklajenosti z ostalo zakonodajo ter s pomanjkanjem preglednosti, je Evropska komisija predlagala revizijo obstoječe zakonodaje s predlogom Uredbe o Mehanizmu za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov. Tako bo sistem spremljanja bolj usklajen z ostalo evropsko zakonodajo, še posebej z zahtevami Podnebno-energetskega svežnja iz leta 2009, ter z novimi obveznostmi v okviru mednarodnih podnebnih pogajanj, ki imajo cilj sklenitev globalnega zavezujočega sporazuma, ki bo nasledil Kyotski protokol.Novi mehanizem za spremljanje in poročanje je razširjen, tako da vsebuje ostale dele evropske zakonodaje: emisije najpomembnejših toplogrednih plinov ter njihovo odstranjevanje, odločitev o delitvi bremen pri zmanjševanju emisij, nizkoogljične razvojne strategije držav članic in Unije kot celote, uporabo vsaj 50 % prihodkov iz dražb trgovanja z emisijami (ETS),  emisije v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom ter nacionalne in regionalne strategije prilagajanja na posledice podnebnih sprememb. Uredba vzpostavlja tudi nacionalne inventarne sisteme, skupni inventarni sistem Unije ter registre za posamezne enote, ki se uporabljajo pri trgovanju z ogljikom.