Ohranitev Krasa – trajnostni razvoj naravne in kulturne dediščine

Skladen regionalni razvoj je za Kras ključnega pomena. V sredo, 12. oktobra 2011, sta v prostorih TIC-Temnica, Goriška regijska koordinacija SDS in OO SDS Miren-Kostanjevica organizirala javno tribuno in posvet o ciljih in usmeritvah za trajnosten razvoj Krasa, na kateri so sodelovali Rastislav Reven, državni svetnik in predsednik Komisije SDS za okolje in prostor, Patricija Šulin, predsednica Goriške regijske koordinacije SDS in Stojan Cotič, predsednik OO SDS Miren-Kostanjevica.

Prisotni so izpostavili problematiko prostorskega razvoja podeželskih vasi, ki jo narekujeta moč in interes velikih vlagateljev. Lokalno prebivalstvo je premalo vključeno v ključne odločitve v zvezi s prostorskim razvojem kraških naselij. Domačini so opozorili predvsem na odsotnost stroke pri stihijskih pozidavah Krasa, ki se odraža pravzaprav z razvrednotenjem kraške krajine, ki tako zgublja svoj prepoznavni videz. Menijo, da je varovanje krajine zelo pomemben vidik, če se želi hitreje razviti turizem in gospodarstvo na Krasu. Poudarili so, da je ključnega pomena tudi identiteta Krasa, ki je priznana na mednarodni ravni. Nekatere novogradnje so neprimerno vključene v Kraško okolje, predvsem iz arhitekturnega vidika. Menijo, da bi morala biti z zakonodajo in odloki predpisana gradnja v starem kraškem stilu, kar pomeni tudi določitev značilne kritine kraških hiš, polken, kamnitega obzidja in urejenost okolice, kar bi moralo biti urejeno na celotnem regijskem področju. Nujno bi bilo potrebno zaščititi vodno zajetje Brestanica, ter primerno urediti gradnjo in varovanje okolja na tem področju. Problem vidijo tudi v vse večji poraščenosti Krasa, saj se nizko grmičevje in gozd vse bolj zajedata v obdelovalne površine, kar postane velik problem v primeru požara, ki se zaradi neočiščenih zemljišč širi hitreje kot bi se sicer. Spregovorili so o vinogradništvu na Krasu kot vodilni kmetijski panogi, o živinoreji in ostalih kmetijskih dejavnosti, ki pa se zaradi neustrezne zakonodaje in počasne birokracije odvija prepočasi in je pogosto velika ovira pri pridobivanju potrebnih dovoljenj. Na Krasu je veliko vinogradniških kmetij, katere veliko sredstev namenijo za obnovo vinogradov in domačij. Povedali so, da pogrešajo strokoven pristop in sodelovanje pri povezavi med lokalnim prebivalstvom, gospodarstvom in kmetijstvom. Menijo, da je ključnega pomena tudi sodelovanje med župani kraških občin, pri reševanju zadevne problematike. Ugotavljajo, da bi razvoj gospodarstva, turizma in kmetijstva na Krasu, pomenil nova delovna mesta in s tem zmanjševanje socialnih problemov, ki jih je tudi na Krasu veliko. Po mnenju večine, bi bil na področju turizma potreben celovit regijski povezovalni pristop. Pri tem ne gre zanemariti, da so Kraševci delovni ljudje, ki želijo z razvojem gospodarstva in turizma postati konkurenčni tudi v evropskem in svetovnem merilu.

Na Krasu se ponujajo priložnosti za razvoj podjetniških, turističnih, kmetijskih in kulturnih potencialov, v smislu ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Zagotoviti pa se morajo tudi ustrezne razvojne priložnosti za trajno varovanje Krasa, kar mora postati skupen interes tako lokalnega prebivalstva, strokovnih služb za ohranjanje narave kot tudi države.