Odzivi bralcev na proteste
sreda, 9. 1. 2013Želimo učinkovite državne institucije, ki bodo ukrepale hitro in pravočasno.
Kaj se še mora zgoditi?
Tomaž, študent
ZMAGOSLAVJE NIČEVOSTI!
Kdorkoli je bil izvoljen na demokratičnih volitvah, bi tudi na ta način moral biti odvoljen. Odstop zaradi pritiska ulice je precedens, ki mu je treba narediti konec. Očitno pa nekateri protestniki in njihovi podpihovalci in plačniki nimajo tega namena. In v tem je resen problem.
Pojdimo po vrsti: če je potrebno protestirati pred tajkunskimi vilami, grem takoj v prvo vrsto; če pred bankami, ki so klientelistično dajale slabo zavarovane kredite, tudi; če pred politiki, ki imajo dokazano nenormalno veliko premoženja, prav tako; če pred sodniki, ki sodijo proti vsakršni zdravi pameti, sem tudi zraven, …
Protestirati kar tako in vse vprek, pa ne. To državo smo si izborili z mirnimi in dostojanstvenimi zborovanji in ljudmi, ki so se izpostavili, ne pa delovali ilegalno iz ozadja.
Anonimneži, zamaskiranci, neorganizirani protestniki, kričači in zmerjači pač niso nova politična elita, ki nas bo vodila bolje od dosedanje. Tisti, ki demonstracije podpirajo in podžigajo iz naslonjačev ali iz previdne razdalje s »strokovnimi« interpretacijami oziroma celo z denarjem, tistim, je treba reči, naj pridejo v prvo vrsto in naj povedo, kaj in kako bi radi. Težko je razumljivo sovraštvo, ki ga sejejo ljudje, katerim je dovolj za prezir in pogrom, da je nekdo iz Dupleka, čislajo pa nekritično one iz držav Balkana in ideološke sopotnike.
Mnogokrat je dovolj že, če prebereš njihove sestavke, da ti postane jasno, da zasledujejo cilje, ki z dobrobitjo našega mesta in države nimajo nič skupnega.
Odgovornega političnega dela med ljudmi za jačanje demokratičnosti, participacije in parlamentarizma, ni mogoče nadomestiti z nekakšnimi protesti in periodičnimi ‘žametnimi ali jogurtnimi revolucijami’!
Državni Svetniki, Kanglerju populistično, niso potrdili mandata, ki ga je dobil z izvolitvijo pri elektorjih sveta občin, kar je skregano z vso logiko demokracije. Kako se imenuje sistem v katerem se eni skupini ljudi priznavajo človekove pravice, drugi skupini in izvzetim posameznikom pa ne? Kako se imenuje sistem, kjer državni organi zavestno kršijo načela zakonitosti?
Tako je! Samo vi imate pravico do besede, samo vi ste edini in pravi, samo vi, samo vi čutite krivičnost, samo vi smete in veste kaj in kako naprej!? Brez nas, prosim!
Komur ta relikt iz preteklosti še vzbudi zanos in upanje, ko kliče k vladavini Jankovića?!
V boj za položaje bodo pa spet pošiljali druge tepce, da bodo v primeru neuspeha, ponovno ‘verglali’ in solili pamet narodu, kdo je tisti, ki da je sposoben in kdo ne?
Darko Zupanič, (CI) Skupnost Enakih Možnosti Za Vse
P.S.
Razmišljanja in stališča, ki niso v skladu z interesi protestnikov so sistematično ignorirana ter prezrta, upam si tudi trditi, da celo blokirana in brisana! Uravnovešeno poročanje vsaj na javnem zavodu je zato nujna in pričakovana vrednota! Navijaštvo in hujskaštvo, ki ga prakticirajo drugi mediji pač ne!
“Dobro jutro in dober dan!
Kličem, da se zbudite iz sanj,
ki sanjate lepe rožnate sanje,
ki sanjate težke, moraste sanje,
in ki nikoli ničesar ne sanjate.
Kličem, ko se rojeva nov dan.
kličem k delu navajene dela,
kličem k počitku zgarane in trudne,
kličem k mizi lačne in žejne,
kličem k pogovoru,
k petju in molku…
Kličem k druženju in ločevanju,
k posameznemu in skupnemu,
kličem k zbranosti in norenju,
kličem k molitvi za zdravo pamet,
za prave ljubezni,
za upanje…
Kličem k luči novega dne.”
(Tone Kuntner)
»Za svobodo in pravičnost gre«
Kdo nas mora danes opozarjati, za kaj gre v naši Sloveniji? Tisti, ki je skupaj z drugimi, demokratično usmerjenimi ljudmi gradil to državo, človek, čigar ime je skandirala nepregledna množica ljudi na trgu, ki ga zdaj skrunijo v množici demonstrantov zamaskirani ljudje, ki ogrožajo življenja tistih, ki se zbirajo mirno, nenasilno, čeprav se zdi, da jih je zapustil zgodovinski spomin. Dr. Milan Zver je nekoč zapisal: »Kaj bi rekel Jože Pučnik?« Kaj šele bi rekel danes, po tolikih letih, odkar je z odločno in samozavestno držo pozval k plebiscitu in smo ga Slovenci sprejeli za »očeta naroda«? Verjemite, njegov krik razočaranja bi preglasil vpitje demonstrantov, ki danes rušijo vlado in njenega predsednika Janeza Janšo. Pozabili ste, dragi Slovenci, kakšen dar smo prejeli, ko je bila razglašena Samostojna Slovenija. Mar res verjamete, da so pozivi k demonstracijam dobronamerni, mar res tako zlahka povzdigujete glas proti tistim, ki so prevzeli odgovornost za izhod iz vsesplošne krize, v katero so nas pahnili tisti, ki hočejo zdaj za vsako ceno zrušiti temelje naše države? To ni le kriza socialno ogroženih prebivalcev Slovenije, to je predvsem kriza duha, ki ne prinaša nič obetajočega v prihodnosti naroda, ki je že tolikokrat dokazal, da zna deliti skupno usodo, ki zna stopiti skupaj mirno, dostojanstveno.
Seniorjev ni zapustil spomin na čase Slovenske pomladi, zato smo prizadeti in zaskrbljeni zaradi nemirov na naših ulicah. Preveč poniževanja in preganjanja, preveč krivic in trde roke oblasti smo okusili pod dolgoletno nekdanjo oblastjo, da ne bi znali ceniti življenja v samostojni državi. Takrat ne bi imeli možnosti organizirati takih izgredov, kakršnim smo priča danes, izgredi bi bili zatrti v kali. Zato vas vsi, ki smo šele v poznih letih našega življenja doživeli svobodo govora in združevanja, pozivamo k treznemu razmisleku, kaj si vendar obetate ob parolah »gotov je« in podobno. Ljudje, ki imajo radi svojo domovino in ki so zanjo žrtvovali in izpostavljali svoja življenja, vas ne bodo izdali. Bojte se tistih, ki so z nepoštenimi dejanji oropali našo državno blagajno in zdaj iz ozadja netijo požare na vseh koncih naše države. Starejši še kako dobro vemo, kaj pomeni zategovanje pasu, občutili smo ga v mladosti, občutili po vojni in tudi danes mnogi komajda preživimo iz meseca v mesec. Vendar se zavedamo, da smo spričo prazne blagajne dolžni sprejeti ponovno zategovanje pasu, saj sicer naša domovina ne bo nikoli okrevala. Mar naš predsednik vlade ni že dostikrat dokazal, da je sposoben voditi državo in da se je in se še dokazuje v Evropski skupnosti, kjer ga, na žalost, cenijo in spoštujejo veliko bolj kot pri nas doma. Žal pa je moč negativne propagande organizirano naperjena proti vsem naporom, ki jih on in njegova vlada, vlagajo v premagovanje krize. Svojo poslanico, ki jo je pred dnevi posvetil Slovencem in ki bi jo moral prebrati sleherni državljan Slovenije, je naslovil »Za svobodo in pravičnost gre«. Nanjo pa se je žaljivo odzval dovčerajšnji predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk: »Strah je največji sovražnik svobode.« Menimo, da bi bilo treba stavek obrniti, in sicer, da je za Türka največji sovražnik svoboda, kajti svobodni ljudje razmišljamo s svojo glavo in se ne bojimo ustrahovanja, ki ga prav on očita predsedniku vlade.
Izvršilni odbor
Kluba seniorjev in seniork pri SDS
*****Kaj je prignalo na tisoče ljudi na ceste? Kdo je obraz, ki se skriva za organizacijo protestov? Mase nezadovoljnih ljudi ni težko vzdigniti v vsesplošno vstajo. Proti komu protestirajo? Proti vladi, korupciji, politični eliti? Kaj se je zgodilo v Sloveniji na političnem trgu v zadnjem letu, da je izzvalo takšno ofenzivno mobilizacijo kulturnih elit, sindikatov, sedaj že množičnih protestov proti vladi? Podobno kot v devetdestih letih na Balkanu, se skušajo oživljati mračne forme nacionalizma, ki so v tem prostoru obstajale v 30-tih in 40-tih letih prejšnjega stoletja. Podobno kot v devetdestih na Balkanu so v ozadju stare komunistične elite, ki najbolj ekstremne skupine samo izkoriščajo za zastraševanje večine. Se nam obeta balkanski scenarij? Podobnosti so več kot naključne!Da bi dobili odgovore na vsa vprašanja moram analizirati zadnjih dvajset let »demokracije«. Živimo še vedno v neki hibridni demokraciji, saj še vedno nismo uspeli zaključiti s tranzicijskimi procesi in izvesti ključnih reform. Kljub temu, da smo ustvarili institucionalni okvir demokratične države, nad nami še vedno prežijo sence komunizma. Zakaj? Komu odgovarja status quo?Gremo po vrsti! V devetdestih letih, ko smo imeli priložnost, da obračunamo s preteklostjo in naženemo komunistično politično elito, tega nismo storili. Komunistična elita je namreč samo čakala s spakiranimi kovčki. Toda pomladne stranke so žal naredile ključno napako, saj so jim dovolile politično preživetje. Tako je dobro organizirana, že takrat kapitalsko močna komunistična elita samo formalno padla z oblasti. V resnici je po vzgledu vseh balkanskih elit imela scenarij za politično preživetje in tako še pred padcem komunizma organizirala paralelno oblast, ki bo kontrolirala ključne procese v družbi.Njihov cilj je bil obdržati ključno moč v bankah, zunanji trgovini, v najbolj donosnih sektorjih gospodarstva in predvsem na ključnih pozicijah izvršne in sodne veje oblasti in se hkrati pozicionirati v vseh ključnih političnih strankah, nevladnih organizacijah in civilnih oblikah združenj. Hkrati so še pred padcem komunizma formulirali »črne fonde« v tujini, kjer se je akumulirala njihova finančna moč.Z disperzijo ključnih komunističnih kadrov so tako kontaminirali pomladne stranke, formirali po programu leve stranke in si zagotovili politično preživetje. Tako so stranke nove pomladna levica: LDS, SD, kasneje novoformirana v ZARES in unikum na političnem trgu DESUS, zagotavljale njihovo politično preživetje celih dvajset let. Tudi Virantova stranka, ki sicer združuje mlade neoliberalne ekonomiste po svojem programu, pa po politični mlačnosti predstavlja najverjetneje novo kukavičje jajce stare nomenklature in v evropskem prostoru najverjetneje nima možnosti dolgoročnega preživetja. PS – Pozitivna Slovenija tako ni predstavljala nič drugega kot njihova garancijo za nadaljne preživetje. Pri tem je bila na prejšnjih volitvah na Balkanu na veleposlaništvih zagotovljena vsa volilna podpora in infrastruktura, ki bi omogočala njihovo zmago. Ta hibridna politična in ekonomska struktura antidemokratskega postkomunizma onemogoča stvarne politične spremembe in demokratizacijo družbe.
Ker se je naskok oblasti kasneje kljub zmagi PS izjalovil, je za postkomunistično elito institut predsednika države še toliko bolj pomemben. Pahor se je v svoji politični retoriki zaenkrat odrekel svojih političnih botrov preteklosti. Kako bo v bodoče bomo še videli.Zatorej, glas za Janšo je glas za demokratizacijo družbe, glas za Pahorja je glas za novo evropsko levico, glas za Turka je glas za grški scenarij. Čas je za katarzo slovenske družbe. Čas je, da ne nasedamo več medijskim manipulacijam, ki so povsem stigmatizirali slovenske osamosvojitelje. Dost nam je!
Alenka Križnik-Deutsch*****MLADI POVEJTE GLASNO
Vesela sem, da sem Slovenka, da živim na tem prelepem koščku sveta, ki pa ga v zadnjih tednih pretresajo nemiri. Zakaj je prišlo do tako velikega nezadovoljstva? Moralo se je že nekaj časa kuhati v ljudeh, vendar zakaj ljudje nočemo biti »aktivni državljani« na pozitiven način, zakaj se s svojimi predlogi, idejami in mnenji aktivneje ne vključujemo v dnevna dogajanja naše male domovine? Tuhtamo, kuhamo v sebi, razpravljamo in »šinfamo« ob točilnih pultih, ko pa je potrebno povedati glasno in odločno si upamo samo v množici, kjer pa običajno prevlada agresija.
Razumem generacije, ki so se razvijale pod prejšnjim režimom, ko se ni smelo govoriti. Današnji generaciji, nam mladim, pa je to dovoljeno in ob vsej množici elektronskih medijev se mnenja lahko izmenjujejo na pozitiven način. Ni vrag, da nas ne bodo vladajoči (lokalni in državni) slišali ali vsaj čutili, da morajo ravnati drugače. In da bi bili uslišani ne potrebujemo nasilja.
Mladi smo tisti, ki moramo začeti delovati na nov način, saj se bomo drugače vrteli v začaranem krogu. Rasli smo v demokraciji, kjer je dovoljeno skoraj vse. Imamo svobodo govora. Tudi protesti so sicer naša svobodna pravica, vendar je to orodje, ki žal v danem trenutku ne pomaga pri dosegi cilji.
Zaupajmo vladi, saj raziskave že kažejo, da smo na dobri poti. V oktobru se v proračunu že beleži presežek prihodkov nad odhodki. Ampak glede na to, da smo luknjo kopali nekaj let je ne moremo zasuti v enem letu. Potrebno je odrekanje in potrpljenje. Nagrada za potrpljenje bo naš »lepši jutri« in lepše življenje naših otrok.
Apeliram na vse mlade: POVEJTE GLASNO! Preko elektronskih medijev, preko telefonov. Nikakor pa ne preko transparentov in parol, ki niso prišli izpod rok »uličnih« tiskarjev. So dobro premišljena politična poteza, ki gre hitro v oči in ušesa. In ne nasedajte medijem. So velik podpihovalec protestov. Nekaj sto ljudi so poimenovali v množičen shod. A ne moremo jim zameriti. Dobili so navodila »stricev«, oni pa so njihov kruh. Morali pa se bodo soočiti s posledicami, ki jih bodo protesti prinesli in katerih velik krivec bodo ravno oni.V, Slovenska demokratska mladina