Odziv vodje PS SDS Jožeta Tanka na aktualne politične zadeve

Ljubljana, 14. avgust 2007 – Vodja Poslanske skupine SDS Jože Tanko se je na novinarski konferenci odzval na aktualne politične zadeve, predvsem na t.i. vojne zakone in pokrajine.   “Nerešena vojna in povojna vprašanja in predvsem prikrivana dejanja stalno prihajajo na dan. Odkrivajo se vedno novi primeri strašnih nasilnih in maščevalnih dejanj, ki so v narodu povzročile grozovite rane. S temi nasilnimi in maščevalnimi dejanji je partijska oblast nagnala strah v ljudi, s silo, montiranimi procesi in zlorabami, v katerih je določala notranje sovražnike, pa je desetletja dolgo tudi vzdrževala ‘psihozno’ stanje. Nerešene stvari se nam tudi tu, tako na drugih področjih stalno vračajo same od sebe”, je dejal Tanko in še poudaril, da je to “dokaz več, da se pometanje pod preprogo ne izplača, prav tako ne prelaganje rešitev, saj je kup vsakič večji in preproga vsakič manj pokrije. Stroka pa se bo dokopala do podatkov. Marsikaj ima že povsem drugačno podobo, kot je bilo naslikano in bo potrebno popraviti.” Po Tankovem prepričanju krivic vojnega in povojnega obdobja ni možno zanikati. Večina zakonodaje s področja poprave krivic je bila sprejeta pod prejšnjimi vladami, ki so bile dedič odnosov in političnih usmeritev njihove ideološke predhodnice Komunistične partije, zato ta zakonodaja ni dosledna in je krivična.  Tanko je povedal, da veljavni zakon priznava status žrtve le tistim, ki so utrpeli agresorsko nasilje in iz kategorije žrtev izloča vse, ki so utrpeli nasilje ali prisilne ukrepe zmagovite strani – zaveznikov ali partizanov. “To je v svoji odločbi 9. novembra 2006 ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS, ki je med drugim zapisalo: »Vendar pa iz Ustave ne izhaja, da bi bilo potrebno pojem žrtve vojnega nasilja omejiti samo na tiste civilne osebe, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem oziroma prisilnim ukrepom okupatorja. Zato je v neskladju z ustavo, da je zakonodajalec iz kroga civilnih žrtev izključil vse tiste osebe, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom druge strani v spopadu.” Vložena zakona  tako vlade kot SDS, NSi in SLS v veliki meri odpravljata to namensko povzročeno pomanjkljivost. Pisno podporo predlogu SDS, NSi in SLS je dal tudi DeSUS, vse do zadnjega pa so se z besedilom strinjali tudi v Zvezi borcev in SD. Ko je LDS zaradi reševanja notranjih težav začela z rušilno aktivnostjo in ostrino, posebej sta izstopala Zalokar Oražmova in Rop, je SD odstopila od sopodpisa besedila, DeSUS pa je že dane podpise pisno umaknil. Zakon, ki ga je SDS julija letos posredovala koaliciji in ostalim parlamentarnim strankam, je še izboljšan. Dodatno vključuje dve skupini, ki sta do sedaj izključeni. Nad eno skupino (mobiliziranci) so bili izvajani prisilni ukrepi (podobno kot nad izgnanci, taboriščniki, zaporniki, delovnimi deportiranci, interniranci), ker jih je nemška okupacijska oblast prisilno napotila  kot nemške vojake v tuje dežele, druga skupina (otroci), pa  so bili žrtve prisilnih ukrepov, ki so se izvajali nad njihovimi starši. Tanko je poudaril, da je “še posebej pomembno, da rešimo problem tedanjih otrok, ki so ne krivi ne dolžni postali žrtve nerazumnih odločitev in ki so posledice zaznamovanosti  in preziranja trpeli celo življenje.” Tokrat je SD uporabila nekdanji pristop LDS in oživela razpravo o sodelavcih okupatorja, s katero po prepričanju Tanka “želi umakniti sprejem zakona. Vendar rešitev v predlogu zakona omogoča, da tisti, ki se s konkretno rešitvijo v postopku ugotavljanja statusa žrtve vojnega nasilja ne strinja oziroma ji oporeka, za svoje trditve predloži tudi dokaze. Do sedaj nismo dobili nobenih predlogov za drugačne rešitve, pripravljeni smo na pogovor glede sopodpisa zakona, vendar če želimo izpolniti rok iz odločbe Ustavnega sodišča RS, ki se izteče novembra, je skrajni rok za vložitev usklajenega besedila začetek septembra.  Pred iztekom roka bomo organizirali sestanek vseh političnih poslanskih skupin. Pričakujemo predloge, s katerimi bi še izboljšali besedilo.”  Tanko je še povedal, da “računamo, da bodo stranke, predvsem SD, sposobne preseči neproduktivne ideološke delitve na zmagovalce in poražence  2. svetovne vojne, saj ta zakon ureja izključno pravice žrtev, ki so ga povzročile katerekoli oborožene sile.”  Tanko je še povedal, da je “pred časom dobil pismo predsednika SD Pahorja,  v katerem mi je sporočil, kaj želijo spremeniti. SD ima priložnost, da besede Pahorja potrdi tudi v praksi. To jim je toliko lažje, ker nimajo nobenih pomislekov glede vključitve mobilizirancev in otrok med  žrtve vojnega nasilja. Čas je za nov korak tudi na tem področju. Zadnji dogodki (izkopavanja, psihiatrija) kažejo, da moramo čim prej sanirati nečastne posledice pionirskega obdobja komunistične vladavine. 60 let je zadosti dolgo obdobje, da to storimo.” Tanko se je na novinarski konferenci dotaknil tudi uvedbe pokrajin. “Vsa politika je poenotena, da je potrebno opraviti ta korak. Sprejeta je sprememba ustave z zelo visoko podporo, precej višjo od  predpisanih dveh tretjin. Pravočasno, koordinirano so stekli postopki v koaliciji, partnerstvu, pravočasno so bile pripravljene strokovne podlage in zbrana zadosti visoka soglasja za oblikovanje predlogov posameznih zakonov. Tudi 3 zakoni, ki jih je predložila vlada, so dobili visoko podporo poslancev, kar kaže, da se vsi zavedamo potrebnosti decentralizacije, prenosa nalog in sredstev iz državne na pokrajinsko raven in pa predvsem učinkov, ki jih bo ta reforma prinesla. Jasno je, da bodo posamezne pokrajine imele drugačne prioritete na posameznih področjih kot jih ima država. Na pokrajinsko raven se prenašajo pomembne vsebine, vse tiste, ki jih lahko manjše enote lahko učinkoviteje izvedejo ali izvajajo kot država. Realno je pričakovanje, da bo uvedba pokrajin prinesla nov zagon, da se bodo prebivalci bolj brigali za svoj razvoj, da bodo bolje izrabili strokovne, tehnološke in druge resurse pokrajine, da bodo ljudje lahko bolj intenzivno sodelovali v razvoju pokrajine in posledično države. Dodatno se bo za razvojne namene uporabil del uradništva državne uprave, ki se bo prešel na pokrajine. Ključni efekt uvedbe pokrajin se pričakuje v zmanjšanju regionalnih razlik. Predvidena formula financiranja pokrajin ima vgrajeno solidarnost – t.i. delno izravnalno shemo, po kateri se sredstva pokrajinam, ki so manj razvite, povečajo za indeks ogroženosti (14. člen ZFP), to pa je eden od pomembnih ukrepov za zmanjšanje regionalnih razlik. Bistveno pa se bo z uvedbo pokrajin povečalo tudi upravljanje z deležem BDP, saj bi se dvignil iz sedanjih 5 na 11%. Seveda bolj kot z vsebino, pristojnostmi in nalogami pokrajin, se ponekod ukvarjajo  s številom pokrajin, imeni, sedeži, razvrstitvami,…. Naše mnenje je, da morajo pokrajine biti odraz danosti, tradicije, zgodovine, identitete, posebnosti in razvojnih možnosti. Ni smiselno nasilno uvajati pokrajin, ki nimajo osnove v strokovnih podlagah, ki nimajo podpore ljudi in ki jih ne podpira tudi politika. Za oblikovanje pokrajin je potrebno visoko dvotretjinsko soglasje. Prisotne so različne težnje, tudi znotraj istih poslanskih skupin. Ni resen pristop, da se v sedanji fazi, ko se je zaključila obravnava koalicijsko in širše usklajenega dokumenta po občinah in so se občine do njega že opredelile, prihaja z novimi konceptualnimi predlogi oziroma variantami pokrajin. Sicer se bodo v postopkih oblikovanja storile nekatere spremembe, predvsem na mejnih področjih pokrajin, ker želijo biti posamezne občine v drugi pokrajini, vendar je konceptualno smiselno slediti vladnemu predlogu. Zanimivo je, da so nekateri pri ustanavljanju občin zagovarjali interese ljudi in želeli občino v vsaki fari, tudi tam, kjer niso bili izpolnjeni zakonski pogoji – pri tem se niso spraševali glede finančnih posledic, bile so tudi s pritožbe na US, sedaj pa se odrekajo interesom ljudi in vse stavijo na politično raven. Vsekakor bo potrebno še veliko usklajevanja, vendar upam, da se bomo v usklajevanjih vrnili k izhodiščem in da bomo ta proces zaključili pravočasno, najkasneje do novega leta.”  Na koncu se je Tanko dotaknil tudi področja urejanja odnosov s Hrvaško. Kot je dejal Tanko, se pri tej temi “na eni strani se soočamo z veliko podporo vladnemu predlogu, ki sicer javnosti ni dostopen, po drugi strani pa se v delu opozicijske politike pojavljajo premanentni napadi ravno na urejanje tega področja. Tu predvsem mislim na odnos do tega vprašanja pri SD. Na eni strani predsednik SD izrazito podpira pristop vlade, tudi rešitev, ki jo je ponudila, na drugi strani pa se soočamo z njihovim poslancem Ropom, ki že nekaj mesecev nasipa žvepla na ogenj in izrazito posega na področje urejanja razmer med obema državama.” Ta dvojnost je po mnenju Tanka nerazumljiva. Po njegovi oceni Rop tega ne počne samovoljno, ampak da gre za sinhrono delovanje dela opozicije pod majoriteto SD. Srečujemo se z izjavami, za katerimi ni nikakršnega dokaza, ki bi jih potrdil. Istočasno pa opozicija ne skliče pristojnih sej odborov oziroma komisij in ne omogočijo “nadzora v varnostno obveščevalni službi, da bi ugotovili, kaj se tam dejansko dogaja. Prav tako ne želijo omogočiti pregleda zvočnih zapisov in transkriptov, čeprav Gantar trdi, da je v rokah držal nekatere dokumente.” Nekorektne so tudi izjave o političnem prevzemu Sove, kar trdi poslanec SD Rop. Kot je trdil Tanko, je “navsezadnje bil sedanji direktor Sove Šinkovec v času prejšnjih vlad vodja misije pri Natu. Zanimivo pa je, kakšen politični status pripisujejo Podbregarju, ki je pred časom odstopil, sedaj pa je svetovalec pri predsedniku države dr. Janezu Drnovšku.” Glede na to, da so po zakonu med prejemniki dokumentov o Sovi tudi predsedniki državnega zbora, je Tanko nakazal pobudo, da bi bilo smiselno povabiti na sejo tudi bivše predsednike tako Boruta Pahorja kot tudi Ferija Horvata, kjer bi lahko dobili še dodatno mnenje, s katerimi dokumenti so bili seznanjeni in s katerimi ne.  Tanko je še dodal, da “vsekakor ne ustreza času in trenutku, da se na nek način Pahor v tem obdobju postavlja v neko ‘titovsko pozo’ ko govori o vsem lepem, na drugi strani pa obstaja radikalna skupina, ki daje kruto realnost njihovi konkretni politiki, tako na področju urejanja odnosov s Hrvaško kot tudi na nekaterih drugih področjih.”