Odziv poslanca SDS Hvauca na izjave Ropa in Cvikla

Na današnji tiskovni konferenci je poslanec SDS Srečko Hvauc povedal, da se v Sloveniji pogosto sliši mnenje, da je država slab gospodar, da se podjetja, v katerih je država solastnik ali lastnik, prepočasi razvijajo in da politika kadruje. Pri tem je povedal, da prejšnje vlade nikoli niso pripravile kakšnega posebnega programa umika države iz gospodarstva, ampak se je vse delalo v ožjih krogih, nepregledno in javnosti skrito. Za primer je navedel Geoplinovo tajno pogodbo s Petrolom. Hvauc je opozoril, da je ta vlada prva vlada v Republiki Sloveniji, ki je pripravila jasen, konkreten, javno dostopen in transparenten program prodaje državnega premoženja in umika države iz gospodarstva. Program je “razdelan v več različnih segmentih, od naložb KAD in SOD, do NLB, NKBM, Telekoma, zavarovalnic in Energetike. Pripravljale so ga posamezne skupine strokovnjakov z različnih področji in tak program je bil deležen širše podpore političnih strank in strokovne javnosti.” Povedal je, da trditev magistra Ropa, ki jo je izrekel na včerajšnji tiskovni konferenci, in sicer da sedanji načrt in izvajanje privatizacije ne pomeni umika iz gospodarstva, ampak sidranje države v gospodarstvo, odločno zavračamo, “če prodajamo državne deleže v različnih podjetjih, je to lahko kvečjemu umik in ne nasprotno”. Pravi, da poslanska kolega Rop in Cvikl trdita, da je v primeru prodaje državnega deleža pri Mercatorju šlo za odškodovanje državnega premoženja za 233.000.000 evrov. Hvavc je izpostavil, da tak izračun temelji na preprosti matematiki, ki pokaže razliko med ceno delnice v letu 2005 in sedanjo drugačno ceno delnice v letu 2007, “to je za ekonomski pogled preveč poenostavljeno. Med tema letnicama se je marsikaj zgodilo. Slovenija je v tem obdobju dosegla dobre gospodarske rezultate, to pomeni možnost za gospodarski razvoj podjetij, vlada je tako sprejela tudi veliko ukrepov, ki omogočajo ta pospešeni razvoj podjetij. Ko pa govorimo konkretno o Mercatorju, pa je očitno, da je umik države iz tega podjetja, vlagateljem vlil zaupanje v to podjetje. To podjetje se je lahko tudi zaradi tega bolj razvijalo, da so obstoječi in novi lastniki ustvarjali take razmere, da je lahko cena delnice tega podjetja rasla”. Rekel je, da je ugodna gospodarska klima pomenila dvig borznega indeksa, se pravi, da se je dvignila cena velike večine delnic na ljubljanski Borzi in ne samo delnic Mercatorja. S tem pa so, zaradi dviga vrednosti njihovih delnic in imetij v Investicijskih skladih, pridobili tudi delničarji. Poslovanje in transakcijo prodaje je pregledalo tudi Računsko sodišče RS, katero ni ugotovilo odškodovanja državnega premoženja, prav tako je mnenje Evropske komisije, ki je v tem primeru ugotavljala, da ni šlo za nedovoljeno državno pomoč, se pravi, “tisti, ki so kupili, prej državni delež, niso kupili tega deleža pod ceno.” Omenil je še, da poslanca Rop in Cvikl, tako tudi v primeru Merkurja, navajata, da je šlo za odškodovanje državnega premoženja in da bi lahko dosegli višjo ceno. Hvauc je opozoril, da se je prodaja Merkurja izvršila javno, na javni dražbi in da je bila dosežena cena 40 % višja od izklicne, oziroma borzne, “se pravi, da je bila javna dražba upravičena in da je bilo mnogo takih, ki so bili celo presenečeni nad doseženo ceno delnice”. Povedal je, da če pa so pomisleki glede prodaje Merkurja, v Poslanski skupini SDS podpirajo pobudo, da ta primer razišče računsko sodišče.Rekel je, da je zaskrbljen glede na nove in nove dvome nekaterih poslancev, predvsem pri kolegu Cviklu, ki je v tem mandatu že marsikaj napovedoval, kar se tiče proračunskega primanjkljaja, zloma pokojninske blagajne, pri pospešitvi usklajevanja pokojnin in pri uvedbi DDV. Pri tem je bila strašna napoved, da proračuna za leto 2008 ne bo mogoče izvajati, če se ne bo povišala stopnja DDV, ampak “vse te preroške napovedi se niso niti v enem primeru uresničile”. Opozoril je, da se je ta vlada zavezala, da bo do leta 2009 primanjkljaj zmanjšala za 1 % BDP, “ta rezultat smo že dosegli in presegli, s proračunom za leto 2008 smo predvidevali, da bo ta primanjkljaj 0.9 %. Z rebalansom, ki je sedaj v obravnavi, pa se to še znižuje na 0.6 %. Za leto 2009 pa proračun predvideva samo še 0.3 %, kar je mnogo boljše kot smo pričakovali in že sedaj je primanjkljaj mnogo nižji, kot je bil za časa prejšnjih vlad”.