Odziv na tiskovno konferenco ministra Lukšiča
ponedeljek, 27. 7. 2009Minister dr. Igor Lukšič je izpostavil dosežek – spremembo krovnega šolskega zakona ZOFVI, kjer se sestava sveta šole vrača na staro stanje: pet članov sveta izmed zaposlenih v šoli ali vrtcu, trije predstavniki staršev in trije predstavniki ustanovitelja, ki je v primeru vrtca ali osnovne šole občina, v primeru srednje šole pa vlada.
Spomnimo. V mandatu dr. Zvera je bila sestava uravnotežena – po trije predstavniki vseh skupin, kar je pomenilo enakomerno porazdeljeno odgovornost in zavzetost za razvoj vrtca ali šole. Zlasti pomembno je sodelovanje staršev s šolo ali vrtcem, saj je temelj zavezanosti h kvaliteti.
Na prvi pogled všečna Lukšičeva rešitev, večje število predstavnikov zaposlenih v vrtcu ali šoli, njim samim ne prinaša prav nič, še najmanj pa večje avtonomije in socialne varnosti. V mandatu dr. Zvera namreč kljub padajočemu številu otrok v osnovni šoli ni prišlo do opaznih tehnoloških viškov. To pa zaradi premišljene in senzibilne politike, ki je odvečne zaposlene na mehak način pospremila v redni pokoj ter predvsem dviga kvalitete z višjim številom strokovnih delavcev v oddelkih z otroki s posebnimi potrebami, oddelkih z učenci Romi, itd.
O tem, da bi taka sestava sveta pomenila večjo strokovnost, bi morali dvomiti vsi, ki poznajo sestave svetov kulturnih in socialnih ustanov, državnih bolnišnic – tam imajo največji delež predstavniki ustanovitelja, kar bi po logiki utemeljitve novele ZOFVI pomenilo, da te ustanove niso niti avtonomne niti strokovne. Si lahko zamislite nacionalno gledališče, ki ne bi bilo avtonomno in bi mu vlada dirigirala repertoar? Ali bolnišnico, kjer bi vladni predstavniki strokovno določili zdravila, ki naj jih v bolnišnici uporabljajo? To je bil namreč argument pri noveli ZOFVI – da bo s to spremembo večja strokovnost in avtonomija.
Veseli pa nas lahko dejstvo, da je v ZOFVI prišlo določilo, da je rešena situacija 43 ravnateljev, ki so v devetdesetih in v začetku 21.stol letih verjeli interpretaciji MŠŠ, ki je lasten zakon napačno interpretirala, češ da je ravnatelj, ki je imel končano višjo pedagoško šolo, le to lahko nadgradil z dodanimi leti študija menedžmenta, ustrezen. Žal je Vrhovno sodišče RS odločilo drugače in v hipu so bili ti ravnatelji neustrezni.
Na žalost v mandatu dr. Zvera tega popravka v prehodnih določbah ZOFVI-ja ni bilo moč urediti, saj pravno to ne bi bilo sprejemljivo, kot so dejali predstavniki vladne službe za zakonodajo. In res, iz magnetograma ob obravnavi letošnje novele ZOFVI na Odboru za kulturo in šolstvo je videti, da je taki rešitvi nasprotovala tudi pravna služba državnega zbora. No, od tu dalje je pravna država odpovedala, saj je Odbor ta opozorila gladko preslišal, enako tudi Državni zbor sam. Veseli nas, da je situacija rešena, manj pa to, da so nekateri bolj enaki med enakim, kot pravi Orwell. Si predstavljate, kaj bi bilo, če bi se to zgodilo v času Janševe vlade?
Na tiskovni konferenci izraženo mnenje, da so bile spremembe v šolstvu nedomišljene, in da jih bodo v mandatu dr. Lukšiča popravili in naredili zakone, ki bodo trajali najmanj deset let, pa je čisto zavajanje. Zato, ker so s spremembami v osnovnem šolstvu soglašali skoraj konsezualno vsi ravnatelji osnovnih šol (nekaj je bilo sicer pomislekov o uvedbi obveznega drugega tujega jezika, ki pa se vse po vrsti talijo, če sodimo po številu prijav šol za poskusno uvajanje), ki so jih soustvarjali od leta 2005 do samega sprejema zakona 2007. Z nizom 4 državnih in 11 regionalnih srečanj so ravnatelji po predhodnih razgovorih s svojimi učitelji in starši sodelovali v soustvarjanju sprememb.
Dr. Lukšiča ni bilo zraven na teh srečanjih, bi bilo pa dobro, če bi si te informacije pridobil še pred tiskovno konferenco. Podlago za razgovore je dala konceptualna komisija, sestavljena iz vrhunskih strokovnjakov iz fakultet, šol, Zavoda RS za šolstvo, ki si je poleg svojega znanja in izkušenj pomagala s številnimi raziskavami in strokovnimi deli. Komu od teh upa današnja oblast reči, da ni dovolj razmislil, ko je v komisiji snoval podlage? In v čem se te spremembe razlikujejo od rešitev v šolskih sistemih najbolj uspešnih držav. O tem minister dr. Lukšič ni povedal nič.
Strokovni svet SDS