V letošnjem letu smo priča intenzivnim lastniškim spremembam v slovenskem kmetijskem in živilsko predelovalnem sektorju. Po prodaji večinskega deleža družbe Panvite in Celjskih mesnin naj bi tujci, tudi tokrat neuradno Hrvati, kupovali še Farme Ihan.
Gre za zaskrbljujoč trend, saj se prodajajo podjetja z dobrimi poslovnimi rezultati, ki so pomembni zaposlovalci delovne sile in prispevajo pomemben delež pri zagotavljanju prehranske varnosti v Republiki Sloveniji. Z vidika prehranske varnosti prebivalcev Republike Slovenije takšne prodaje povečujejo tveganje, saj bi v primeru zaostrenih agro ekonomskih razmer na prehranskem področju (vojna v Ukrajini, vojna na Bližnjem vzhodu, zdravstvena tveganja idr.) pomemben delež hrane sledil drugim interesom in ne nacionalni prehranski varnosti.
Prav tako skrbi dejstvo, da ob takih prodajah upravljanje z najboljšimi kmetijskimi zemljišči preide na tuja podjetja. Z vidika prehranske varnosti in zagotavljanja ustreznih kmetijskih zemljišč za slovenske družinske kmetije in mlade prevzemnike kmetij je zaskrbljujoče, da slednji ne morejo priti do zakupa državnih zemljišč, istočasno pa z zemljišči v lasti Republike Slovenije upravljajo tujci. Ali kot je pred kratkim za oddajo Tarča povedal kmet Franc Štih: "Prvovrstna kmetijska zemljišča gredo v tuje roke, ko ti enkrat prodaš ali če kmet proda zemljo, ostane samo dninar. Bojim se, da bo glavno besedo imel večinski lastnik. Hlapci na svojem bomo postali, tega se bojim.«
Na območju celotne EU se je namreč v zadnjem obdobju oblikovalo enotno stališče, da prehransko varnost in stabilnost vendarle predstavljajo družinske kmetije.
V Poslanski skupini SDS smo v preteklosti že večkrat opozarjali na pomen tako samooskrbe kot tudi družinskih kmetij za prihodnost slovenskega kmetijstva. Zanimivo je tudi dejstvo, da se tovrstne prodaje vedno dogajajo v času levih vlad. Tako je bila v času Pahorjeve vlade leta 2010 prodana Kolinska kot tudi ajdovski Fructal. V Cerarjevi vladi je država hrvaški Podravki prodala Žito, leta 2018 ob začetku Šarčeve vlade je v ukrajinske roke prešla Perutnina Ptuj, v času Golobove vlade pa sta se od slovenskih lastnikov poslovili še Panvita in Celjske mesnine.
Odziv vlade Roberta Goloba ob zadnjih prodajah velikih agroživilskih podjetjih tujcem je bil sledeč: »Vlada se zaveda, da je prodaja slovenskih podjetij tujcem vznemirila javnost, vendar sprememba lastnikov v dveh agroživilskih podjetjih ne bo ogrozila prehranske varnosti države. Še naprej bo spremljala dogajanje na področju lastništva živilskopredelovalne industrije, vendar so zadruge in država v preteklosti že odprodale svoje deleže v agroživilskih podjetjih. Ne glede na navedeno je pomembno, da se v teh podjetjih ohranijo proizvodnja in delovna mesta ter nadaljujejo aktivnosti v verigi, kjer ta podjetja delujejo kot odkupovalci surovin, predelovalci in dobavitelji trgovskim podjetjem. Pomembno je, da so državna zemljišča, ki so v zakupu, obdelana, v dobrem stanju in da se na njih prideluje hrana za ljudi in živali.«
S tem stališčem se v Poslanski skupini SDS ne strinjamo in poudarjamo, da samo s spremljanjem dogajanja na področju lastništva živilskopredelovalne industrije Slovenija ne bo povečala svoje samooskrbe in prehranske varnosti.
Zato pozivamo vlado Roberta Goloba k aktivnejšemu delu za zagotavljanje prehranske varnosti v Republiki Sloveniji. Predlagamo, da celovito prenovi zemljiško zakonodajo z namenom zagotavljanja zemljišč za tista kmetijska gospodarstva, ki prispevajo k prehranski varnosti Republike Slovenije. Prav tako naj uvrsti kmetije, kmetijska in živilsko predelovalna podjetja med strateško pomembne subjekte za zagotavljanje prehranske varnosti v Republiki Sloveniji in z vsemi finančnimi in drugimi ukrepi in mehanizmi podpre prehransko varnost v Republiki Sloveniji. Predlagamo tudi, da prične s sistematičnim pristopom za odkup ključnih kmetijskih in živilsko predelovalnih podjetij v tuji lasti s strani Republike Slovenije. Le na ta način bomo lahko na dolgi rok ohranili prehransko varnost in obstoj slovenskega kmetijstva.