Odziv na izjave namestnika BS Sama Nučiča

Na današnji novinarski konferenci se je vodja Poslanske skupine SDS Jože Tanko odzval na včerajšnje izjave namestnika guvernerja BS Sama Nučiča.Po njegovem mnenju je bil Nučičev odziv aroganten, ciničen in žaljiv do poslancev in državnega zbora. Nedopustno je, da namestnik guvernerja poslancem očita, ker delajo tisto, za kar so izvoljeni in plačani. Poslanci lahko po Poslovniku DZ postavljajo vprašanja vladi o vseh vsebinah, ki jih zanimajo, na katera želijo dobiti dodatna pojasnila, ali za področja za katera menijo, da ne delujejo dobro oz. sploh ne delujejo.Tanko je opozoril na določbo Zakona o Banki Slovenije, ki v 26. členu določa, da “ne glede na druge zakone Banka Slovenije o svojem delu poroča izključno Državnemu zboru Republike Slovenije. Banka Slovenije o svojem delu poroča najmanj polletno.”Očitno torej Nučič ne priznava ali pa ne pozna zakonskih obveznosti BS do DZ, saj je dejal, da so poslanci upravičeni le do rednega letnega poročila, je poudaril Tanko.Tanko je opozoril tudi, da v letnem poročilu BS za leto 2004 ni nobenih poročil o nadzoru delovanja bančnega sistema. Del poslanskih vprašanj SDS se nanaša ravno na leto 2004. Tanko ob tem razmišlja, da banka, ali ni opravila nadzora ali je bil nadzor pomanjkljiv ali pa je nadzor bil, vendar BS ščiti kršitelje. Če je to zadnje res, se Tanko sprašuje, ali banka meni, da je zaščita kršiteljev v bančnem sistemu v javnem interesu. Vsekakor pa smo poslanci upravičeni do popolnega in natančnega poročila, ki ga lahko glede na status gradiva obravnavamo na javni ali zaprti seji, je še povedal Tanko.Tanko je Nučiča ponovno javno vprašal, kdo je zadolžen za nadzor nad bančnim sistemom znotraj centralne banke in kako lahko zadolženi viceguverner objektivno izvaja nadzor nad Probanko, v kateri je direktorica njegova žena. Ali ni to isto, kot če bi davčni inšpektor nadziral delovanje podjetja svoje žene? Ob koncu pa je še opozoril na načelno mnenje št. 40 (4.4.2006), ki ga je izdala protikorupcijska komisija in v katerem piše, da je ob obravnavi primera, istega je PS SDS v okviru poslanskih vprašanj tudi postavila vladi, zapisala, da morajo banke in druge institucije pristojne organe obveščati vedno, kadar se jim pojavi kakršenkoli tudi najmanjši sum, ki kaže, da bi lahko prišlo do pranja denarja. Ravnanje banke, ki v nasprotju z določili prisilnih predpisov pristojnega organa za preprečevanje pranja denarja, ne obvesti o razlogih za sum pranja denarja v zvezi z določeno transakcijo ali stranko, ustreza definiciji korupcije po tretji alinei 2. člena ZPKor.