Odziv Janeza Janše in dr. Andreja Bajuka na odgovor vlade na Interpelacijo

Predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi dr. Andrej Bajuk sta na današnji novinarski konferenci odgovorila na odgovor vlade na interpelacijo Predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi dr. Andrej Bajuk sta na današnji novinarski konferenci odgovorila na odgovor vlade na interpelacijoJanez Janšaje najprej povedal, da dokument, ki ga je vlada pripravila kot odgovor na interpelacijo, za njih ni pravi odgovor in tudi naslovljen ni tako: “Predsednik državnega zbora bi tak dokument iz formalnih razlogov moral zavrniti. Poleg tega, da vlada ne odgovarja na vprašanja, ki so bila postavljena, beseda interpelacija že sama po sebi pomeni postavljanje vprašanj, je v tem poročilu nametano vse mogoče. V večini poglavij so navedene celo usmeritve za naslednje mandatno obdobje. Mi vlade o tem nismo spraševali, nič pa ne škodi, da so to naredili. Žalostno pa je, da je morala opozicija od vlade izterjati poročilo o delu vlade v iztekajočem se mandatu. Če bi vladi verjeli, da je res delala tako odlično, potem bi pričakovali, da bo sama od sebe pripravila takšno poročilo in ne bi namesto odgovorov na vprašanje, zakaj nekatere obljube niso bile izpolnjene, v poročilo napisali novih obljub. Na teh nekaj sto straneh so tako znova spisane obljube za naslednja štiri leta. In tako je med temi zadevami, ki so naštete, da jih bodo naredili v naslednjih štirih letih, je veliko zadev, za katere so obljubili, da bodo že narejene do konca tega mandata. Zaradi tega je za vladno koalicijo razprava o tem in polaganje računov neprijetno in vlada panika, da se približuje dan razprave. Če bi bilo res, kot je rekel predsednik vlade, da se veselijo razprave o tem, da bodo lahko predstavili svoje dosežke, potem bi to lahko naredili sami, ne da bi jih mi morali izzvati. Bili bi zainteresirani tudi zato, da bi bila razprava čim bliže glasovanju, ne pa da bo čim bolj oddaljena od glasovanja. Glasovanje bo 3. oktobra in če je vlada dobro delala, mora biti zainteresirana za to, da bodo volivci o dobrem delu izvedeli v dneh čim bliže glasovanju. Če pa temu ni tako, bodo zahtevali sejo čim prej, in sicer takoj ko bodo zidarji zapustili stavbo državnega zbora. Na obljube izpred štirih let, ki niso bile izpolnjene, je vlada odgovorila, da smo se razvijali, da smo prišli v EU in NATO. Mi vemo, da smo prišli v Zvezo NATO in v EU in v zvezi s tem mi nismo vložili interpelacije. Vprašanja so, ali smo se razvijali dovolj hitro, ali smo izkoristili dane priložnosti in koliko obljub, ki jih je vlada dala na začetku mandata, je bilo dejansko izpolnjenih. Na ta vprašanja vlada na 350 straneh ni odgovorila. Zaradi tega je potrebna razprava v državnem zboru in pred volivci. Javna razprava v državnem zboru je razprava pred volivci. Ustavna vloga opozicije je, da postavlja ta vprašanja. Ustavna vloga pozicije in opozicije pa je, da zagotovi to razpravo in da jo volivci slišijo. In ni ga bolj primernega časa za to, kot je čas volilne kampanje. Tisti, ki je bil na oblasti, naj pove, kaj je naredil, kaj ni naredil in zakaj ne, se opraviči, zakaj vseh obljub ni izpolnil. Opozicija na taki razpravi predstavi svoj pogled na to in svoj program. Gre za tekmovanje programov. Do tega trenutka nobena druga parlamentarna stranka razen SDS ni predstavila svojega programa za prihodnje obdobje. Za opozicijsko stranko je bil to velik napor, ker nima plačanega aparata. Vlada ima bistveno večji in močnejši aparat in ima by-passe do vseh vladnih institucij, zato je to zanje bistveno enostavneje. Tako so vladne stranke do zdaj predstavile svojo volilno kampanjo, svoje slogane, niso pa predstavile svojih programov. Pozivamo Liberalno demokracijo, naj predstavi svoj program za volilno kampanjo in naj se potem začne tekmovanje volilnih programov. Dokler LDS ne predstavi svojega programa, na tem polju ne moremo tekmovati, ker nimamo s čim. To, kar je predstavila vlada, so vladni programi in ne strankini. Torej, kje je program LDS?” Ob obljubah, ki so jih vladne stranke zapisale v Koalicijski pogodbi, so vladne stranke v svojih programih obljubljale še svoje obljube. Janša: “LDS je obljubila dostopnost do interneta vsakomur z davčnim stimuliranjem nabave informacijske tehnologije za gospodinjstva, LDS je zagotovila vsakomur brezplačni naslov za elektronsko pošto, LDS je zagotavljala, da bo omogočila brezplačno ali poceni izobraževanje vsakomur za uporabo informacijske tehnologije, LDS je obljubila, da bo omogočila elektronsko poslovanje z državo in institucijami javnega sektorja, LDS je pred štirimi leti zagotovila, da bo informacijska družba stvarnost, LDS je zagotovila, da bo znižala davke, LDS je zagotovila, da bo uredila problem plačilne nediscipline, LDS je obljubila, da bo umaknila politiko iz gospodarstva. Pa ta vpliv ni bil še nikoli tako velik kot ob koncu tega mandata. LDS je obljubila, da bo odpravila negospodarno javno porabo, in to v mandatu, kjer je kupovala Falcon in tem na svojem zgledu pokazala, da ne namerava varčevati. LDS je obljubila, da bo odpravila sodne zaostanke. LDS je obljubila, da bo dvignila konkurenčnost podjetniškega okolja in povečala motivacijo za tuja vlaganja. LDS je prek svojih ljudi prodala črpalke Avstrijcem, prodala je Banko Koper Italijanom, darovala francoskemu podjetju Revoz 40 milijonov za zelo dragih 700 delovnih mest in sprejela vrsto gospodarskih ukrepov, ki ne pripeljejo nikamor. LDS je obljubila, da bo izpeljala plačno reformo v javnem sektorju. Po področjih bi lahko našteli še nekaj sto obljub, ki niso bile izpolnjene.” V naslednjih dneh bo SDS odgovorila na vladni dokument po posameznih resorjih in še posebej izpostavila, katere obljube niso bile izpolnjene. Strokovni svet SDS je naredil oceno opravljenega dela in vladi tudi priznava, kaj je naredila v iztekajočem se mandatu. Janša je še enkrat izpostavil, da je vlada v svojem poročilu predstavila načrte za naprej: “To je isto, kar je počela oblast v socialističnem režimu. Vlada ni stranka, da bi s svojim programom tekmovala na volitvah, ampak je ustavna institucija. Poleg tega je nesprejemljivo, da se s tem programom, ki ga predstavijo vladne institucije, kitijo vladne stranke. Nesprejemljivo je, da se v tem poročilu omenjajo samo tista imena, ki so pogodu Ropu in njegovo lastno ime, vsa ostala pa so izbrisana. V času, ko je vlada pripravljala poročilo o preteklem mandatu na 350 straneh, je bivši minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, ki ga je LDS lustrirala, napisal delo, v katerem je predstavil kritičen pogled o tem minulem obdobju. Vsak, ki si bo želel sestaviti celovito podobo o dogajanju v preteklem mandatu, bo dobil v tem delu veliko zakulisnih informacij.” Dr. Bajuk se je osredotočil predvsem na obljube vlade na področju gospodarstva in na njihovo uresničitev. Slovenska vlada se je pred državljani zavezala, da bo gospodarska rast med 4 in 5%, oziroma se je nazadnje odločila za 5% rast. Dejansko pa je bila, kot ugotavlja UMAR, gospodarska rast v mesecu juniju okrog 3%, kar pomeni 40% manj kot 5% rast. Slovenska vlada je obljubila gospodarsko rast v višini 5%, uresničila pa je le 3% pri čemer je potrebno vključiti tudi napovedi za leto 2004, ki še niso uresničene, je še dejal dr. Bajuk. Kakšen je pravzaprav odgovor vlade na neuresničene obljube? Odgovor vlade se, kot meni dr. Bajuk, glasi, da se je gospodarska rast uresničila v okolju v katerem se nahajamo in s katerim je Slovenija na področju izvoza in uvoza močno povezana, torej, da je slovensko gospodarstvo odvisno od svojega okolja. “Nesmiselno je torej obljubljati in govoriti o stvareh, ki jih ni mogoče uresničiti oziroma, ki niso odvisne samo od nas”. A vendar, se tega niso zavedali ne takrat kot tudi ne sedaj, ko je napisana že nova strategija, v skladu s katero naj bi Slovenija do leta 2013 rasla 6,7 % na leto in, tako postala ena najbolj naprednih članic EU. Ob tem si je zastavil vprašanje, kje so bili vladni strokovnjaki, da so se lahko zapisale takšne napovedi. Nesmiselna je napoved o 5% rasti, kako nesmiselna je šele napoved o 6,7% rasti. “Podatki, ki jih vlada predstavlja in, ki so zapisani v odgovoru vlade na Interpelacijo, niso skladni z realnostjo, ki je bila ocenjena na mednarodni ravni. Ob tem se lahko vprašamo, kaj smo resnično dosegli na področju učinkovitosti slovenskega gospodarstva?” Odgovor se glasi, da je Slovenija na podlagi mednarodnih primerjav nazadovala in padla za 10 mest. Slovenija je na najnižjem mestu glede zaprtosti nacionalne kulture kot tudi glede trgovanja kapitalskega trga z notranjimi informacijami. Učinkovitost nadzora v upravah slovenskih podjetij je nižja samo še v Rusiji. Negativno je tudi vzdušje do globalizacije. Glede učinkovitosti marketinške funkcije v podjetjih je Slovenija na 56. mestu, glede gospodarske infrastrukture in tehnološkega sodelovanja med podjetji pa zaseda 58. mesto. Najnižja mesta Slovenija zaseda tudi na področju ustreznosti visokošolske vzgoje potrebam gospodarstva, izobraževanju na področju financ v skladu s potrebami podjetij, razpoložljivosti inženirjev tehnikov ter na področju sodelovanja med Univerzo in podjetji. In kakšen je odgovor vlade na te mednarodne primerjave, ki Slovenijo uvrščajo na sam rep med državami, se je na novinarski konferenci vprašal dr. Bajuk. Takojšnji odgovor je bil odhod predsednika vlade na Gospodarsko zbornico, kjer je zaprosil, da se podatki omilijo. Minister za gospodarstvo, Matej Lahovnik je primerjave označil za slabe. Ko so prav te mednarodne primerjave Sloveniji dajale boljše rezultate, leta 1998 pod vlado dr. Drnovška, so bile za Slovenijo sprejemljive. Takrat je Slovenija napredovala na 32. mesto, s čimer se je, kar je po Bajukovih besedah tudi prav, Slovenija pohvalila in celo poudarila, da je to mesto še zdaleč prenizko. Kako odgovoriti na to ob dejstvu, da se Slovenija danes nahaja na 45. mestu? Primerjave so bile pozitivno označene, ko je Sloveniji kazalo dobro, sedaj, ko nam gre slabše, pa so napačne. Dokler bo slovenska vlada še naprej vztrajala pri zanikanju težav, ki jih Slovenija ima, nimamo, po Bajukovem mnenju, nobene možnosti, da bi v Sloveniji prišlo do preobrata, ki ga potrebujemo. “To je pristop vladajoče strukture, ki bi raje videla, da bi šla ta vprašanja mimo nas ter da bi državljanke in državljani ponovno verjeli novim obljubam in napovedim za leto 2013, ko naj bi Slovenija postala ena najbolj uspešnih držav EU. Prazne obljube! Slovensko realnost kljub vsemu bolje označujejo mednarodne primerjave kakor pa odgovor vlade na zastavljena vprašanja”, je zaključil dr. Bajuk.