Odvetnik Franci Matoz: »Predlagamo, da se iz odločanja izločita sodnika Branko Masleša in Maja Tratnik.«
sreda, 24. 9. 2014V nadaljevanju je dejal še, da je kot zagovornik Janeza Janše že 13. 7. 2014 podal zahtevo za izločitev predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše in da je bil ta predlog zavrnjen kot neutemeljen. »Dejstvo je, da je na takratni občni seji Vrhovno sodišče odločalo o tem, ali je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša s svojim govorom, ki ga je imel in povedal na Dnevih slovenskega sodstva, dejansko kršil takoimenovani objektivni kriterij nepristranskosti. Na obči seji Vrhovnega sodišča je bilo zavzeto stališče, da je gospod Branko Masleša imel govor kot predsednik Vrhovnega sodišča in ne kot sodnik da se je v svoji funkciji moral odzvati na ravnanja gospoda Janeza Janše v zvezi z domnevnimi pritiski na sodstvo,« je na prvotno zahtevo za izločitev in njeno obravnavo spomnil odvetnik Matoz. Odvetnik Matoz je dodal še, da je bila na seji senata sprejeta nadaljnja utemeljitev, da Branko Masleša ni govoril o obsojenem Janezu Janši in da zaradi tega nima nikakršnega negativnega odnosa, prav tako pa, da se ni opredeljeval do konkretne kazenske zadeve.
»Glede na dejstvo, da je gospod Branko Masleša sedaj razpravljajoči sodnik, torej da je v senatu, ki bo odločil o zahtevi za varstvo zakonitosti, menimo, da so razlogi, ki smo jih že navedli 13.7.2014, še vedno aktualni,« je dejal Matoz. Dodal je, da je treba pri tokratni zahtevi za izločitev ponovno pretehtati razloge za izločitev, saj se je spremenila funkcija, ki jo bo gospod Masleša opravil v konkretni zadevi. »Oceniti je treba, ali je pri njem podana takoimenovana kršitev nepristranskega sodnika,« je bil jasen Matoz.
»Dejstvo je, da se z obrazložitvijo, ki je bila podana v sklepu občne seje, s katerim je bila prva zahteva za izločitev zavrnjena, ne moremo strinjati,« je dejal Matoz. Pojasnil je, da iz spornega govora Branka Masleše nedvoumno in jasno izhaja, da je gospod Masleša obravnaval prav ravnanje obsojenega Janeza Janše, ne pa njega kot predsednika stranke, in sicer ko je govoril o skrunitvi table Vrhovnega sodišča in ko je govoril o navedbah Janeza Janše, da pravnomočne sodbe ne spoštuje, jo pa upošteva.
»Ne bi polemiziral o tem, ali je bil odziv Branka Masleše, potreben ali ne, ali je bil utemeljen, ali ne, vendar pa je treba njegov govor sedaj, ko je razpravljajoči sodnik, ocenjevati tudi s stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v eni izmed sodb že navedlo, da je videz nepristranskosti velikega pomena in da naj se sodnik, četudi je izzvan, vzdrži komentiranja odprte zadeve v javnosti in da ne sme ustvariti vtisa ali negativnega mnenja o določeni stranki in njenih stališčih,« je nadalje dejal odvetnik Franci Matoz.
»Iz tega razloga menimo, da je dejansko predlog za izločitev, ki ga podajamo sedaj, utemeljen in da je potrebno gospoda Maslešo iz odločanja o tej zadevi izločiti,« je dejal Matoz. Opozoril je še na to, da so sicer že ti razlogi zadostni, da pa je treba upoštevati tudi, da v času, ko je potekalo odločanje o imenovanju gospoda Masleše za predsednika Vrhovnega sodišča, je gospod Janez Janša temu imenovanju na seji Državnega zbora izrecno nasprotoval tudi z izjavo, da je koalicija s predlogom imenovanja Masleše izkazala simbolni posmeh človekovim pravicam. »Tudi ob takšni oceni in nastopu gospoda Janeza Janše ocenjujemo, da je podan tudi takoimenovani subjektivni kriterij in da se mora gospod Masleša iz teh razlogov izločiti,« je dejal odvetnik Franci Matoz.
Nadalje je kot dodatno okoliščino, ki vzbuja dvom v nepristranskost predsednika Vrhovnega sodišča Masleše, poudaril tudi način, kako je le-ta postal predsedujoči temu senatu. »Ne glede na to, da je v letnem razporedu dela Vrhovnega sodišča zapisano, da predsednik Vrhovnega sodišča lahko vedno predseduje kateremukoli senatu, vendar mora to zahtevo podati, preden je oblikovan senat, menimo, da je kršena pravica do zakonitega sodnika. 14. člen zakona o sodiščih, ki določa, kako pridemo do zakonitega sodnika, pravi, da se upošteva letni razpored, ki se pripravi pred začetkom tekočega koledarskega leta za celo koledarsko leto in menimo, da takšna določba, da lahko predsednik Vrhovnega sodišča kadarkoli in na ta način postane predsedujoči, pomeni kršitev te pravice. Predvsem pa je takšno ravnanje kot se ga je poslužil predsednik Vrhovnega sodišča, ki je najavil, da bo predsedoval vsem senatom do konca leta, milo rečeno, neobičajno, saj je doslej po našem vedenju predsedoval le rednim sejam, pa še to občasno,« je še povedal odvetnik Franci Matoz.
V nadaljevanju je še dejal, da predlaga, da se iz postopka odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti izloči tudi sodnica Maja Tratnik. Pri tem je poudaril, da je omenjena sodnica 19.6.2014 že sama predlagala svojo izločitev, ki jo je predsednik Vrhovnega sodišča takrat zavrnil. »Dejstvo je, da se z razlogi, ki jih je v zahtevi za izločitev navedla sama, strinjamo, saj menimo, da obstajajo razlogi, ki po objektivnem in subjektivnem kriteriju lahko pomenijo razlog za njeno izločitev,« je dejal odvetnik Matoz. Ob tem je povedal, da je mož sodnice Tratnikove, Jože Tratnik bil namestnik takratnega republiškega sekretarja za pravosodje in bil aktivno udeležen v postopke v zvezi s prestajanjem zaporne kazni za Janeza Janšo v času afere JBTZ. »Takrat so bile ugotovljene kršitve človekovih pravic in iz tega razloga menimo, da je tudi sodelovanje sodnice Maje Tratnik sporno z vidika nepristranskosti,« je dejal Matoz.
Nazadnje je še poudaril, da je tudi v omenjenem primeru Janez Janša na seji Državnega zbora, ko se je odločalo o imenovanju Jožeta Tratnika za sodnika ustavnega sodišča, temu predlogu nasprotoval in tudi to kaže na to, da je pri odločanju sodnice Maje Tratnik izkazan dvom v njeno nepristranskost.