Odstranitev dokumentarnega filma s spletnega arhiva RTVS je cenzura v pravem pomenu besede
ponedeljek, 23. 1. 2017Iskanje podlage za preprečevanje razprav o javnem zavodu RTVS ne predstavlja zgolj zakonodajni temveč tudi ustavni problem.
Poslanke in poslanci prvi dan januarske seje razpravljajo o predlogu priporočila Vladi republike Slovenije v zvezi s cenzuro na javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija, ki smo ga v parlamentarno proceduro vložili v poslanski skupini SDS. V imenu predlagatelja je stališče podala poslanka Eva Irgl.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Seveda bi uvodoma pozdravila tudi gospoda ministra, ki je pristojen za ta resor, pa ga žal za enkrat še ne vidim, morda se nam bo v nadaljevanju pridružil, če se ne motim bi, seveda, moral biti na tej seji prisoten danes.
Sicer pa v Slovenski demokratski stranki smo predlog priporočil Vladi Republike Slovenije v zvezi s cenzuro na javnem zavodu RTV Slovenija podali že 1. decembra 2016. Do obravnave na pristojnem Odboru za kulturo pa je prišlo šele pred dnevi, ko smo pravzaprav preoblikovali zahtevo v priporočilo. Na kaj kaže ta časovni odmik? Časovni odmik obravnave od dogodkov, ki so botrovali pripravi omenjenih priporočil, kaže, da je nelagodje koalicijskih strank, ko gre za razpravo o uresničevanju zakona o RTV izjemno veliko. Še več, odkar Odbor za kulturo vodi poslanec gospod dr. Matić, poskuša z različnimi manevri narediti vse, da do razprav o problematiki uresničevanja zakona o RTV ploh ne bi prihajalo. Zahteve naših sej, ki jih, seveda, po poslovniku vložimo na pristojno matično delovno telo v zvezi z delovanjem RTV hiše, pa zavrača kot po tekočem traku, čeprav bi po poslovniku sejo moral sklicati.
Omejevanje razprave o uresničevanju zakona o RTV, ki je javni zavod posebnega kulturnega nacionalnega pomena z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb je vsaj tolikšen presedans, kot vsebina sama. Iskanje podlage za preprečevanje razprav o javnem zavodu pa ne predstavlja zgolj zakonodajni temveč tudi ustavni problem.
Sklicevanje vlade, da ni pristojna za spremljanje stanja na javnem zavodu RTV glede cenzure in novinarske avtonomije, ter da ni pristojna, da se zagotovi nemoteno izvajanje poslanstva, ciljev in nalog, ki jih ima RTV po zakonu, je navadno sprenevedanje in licemerstvo. Nekaj podobnega, se boste kolegi in kolegice lahko spomnili, se je dogajalo pred časom, ko smo imenovali člane programskega sveta oziroma imenovali ste tiste člane, ki jih je pred časom predlagala Cerarjeva vlada oziroma koalicija in bi morali biti v skladu z zakonom neodvisni in nepristranski pa so daleč od tega, ampak mogoče več kasneje, v nadaljevanju, o tem kot predlagatelj. Koalicija je imenovala v programski svet kar aktivne politike in mesto v programskem svetu RTV zagotovila celo osebi, ki javno širi nevaren sovražni govor zlasti do verujočih. Obenem pa si je več kot očitno vtikal na nek način tudi v dokumentarec, o katerem bomo več rekli kasneje.
Naj pri tem opozorim na dvojna merila, ki so pri tej vladi že prava stalnica. Tudi na tem področju. Namreč, ko v SDS opozarjamo na problematiko uresničevanja zakona o RTV na splošno, se nam očita, da nismo konkretni. Ko želimo o tem govoriti na podlagi konkretnih primerov pa se na nas usuje plaz kritik, da gre za nedopustno vmešavanje. Sicer sama nisem članica Odbora za kulturo, ampak spremljam, kaj se dogaja na področju medijev in zato naj še enkrat poudarim, da tukaj govorimo o javnem zavodu, ki je posebnega pomena, ki pa ga morajo mesečno z obveznim RTV prispevkom financirati državljanke in državljani.
V Slovenski demokratski stranki smo s tem priporočilom želeli opozoriti na nedopustno cenzuro na področju arhiviranja in dostopnosti oddaj. Konkretno govorimo o dokumentarnem filmu Dosje JLA in pozvati vlado, da ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi in omogoči nemoteno izvajanje poslanstva RTV Slovenija v skladu z zakonom. Odstranitev dokumentarnega filma s spletnega arhiva RTV Slovenija, ki je nedvomno izjemne zgodovinske vrednosti, še posebej za mlajše generacije, je cenzura v pravem pomenu besede. Še posebej zato, ker v času največjega zanimanja javnosti pač ni bil dostopen. To se, kolegice in kolegi, pač v tem času ne bi smelo dogajati. Res je, da se je nato dokumentarni film ponovno objavil, a je bil ta v nekakšni skrajšani oziroma cenzurirani obliki. Šele kasneje, ko je tudi že protestirala javnost, ga je bilo mogoče videti v prvotni obliki. To, da je bila oddaja ponovno dostopna, pa je le še dodatni dokaz, da formalnih razlogov za njen umik ni bilo. So pa očitno bili drugačni. Bojim se, da se ti imenujejo pritiski.
V Slovenski demokratski stranki ponovno ugotavljamo, da zakoni v tej državi očitno ne veljajo za vse enako in da se v času te Vlade na račun različnih elit demokratični standardi zmanjšujejo in kršijo. Žal tudi na področju javne RTV Slovenija, ki bi glede na svoje poslanstvo morala predstavljati enega od stebrov demokracije. Najlepša hvala.
