Odstranitev delov cestninskih postaj je v korist prometne varnosti
torek, 14. 6. 2011
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik, predstavniki vlade! Skupina poslancev je vložila predlog zakona o dopolnitvah Zakona o javnih cestah z enim samim namenom, in sicer obstoječ sistem pobiranja cestnine na cestninskih cestah, to je predvsem slovenskih avtocestah, je od leta 2008 za lažja vozila, torej za osebna vozila pravzaprav za enosledna vozila in vozila katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone urejen z vinjeto. Jaz mislim, da od takrat dalje lahko spremljamo tudi pozitivne učinke uvedbe tega tako imenovanega vinjetnega sistema, saj le ta omogoča plačevanje cestnine in ne zahteva ustavljanja vozil na cestninskih postajah, to bistveno poveča pretočnost cestninskih cest in tudi zmanjša in odstrani zastoje na cestninskih cestah, zlasti v prometnih konicah, številni izmed nas se vozimo tako kot drugi državljani po teh cestninskih cestah in zlasti, ko so prometni zamaški v petkih popoldan ali v ponedeljkih zjutraj, pravzaprav skozi vso turistično sezono lahko opazujemo kljub pozitivnemu učinku uvedbe vinjet kljub temu zastoje na teh cestninskih postajah.
Nadalje, vinjete omogočajo zmanjševanje onesnaževanja okolja, zlasti zraka in zemljišč ob avtocesti, saj prihaja do zaustavljanja in potem pospeševanja oziroma pomikanja vozil s počasno hitrostjo. In tudi plačevanje cestnine z vinjeto omogoči lažji prehod na cestninjenje v prostem prometnem toku, kar je neka vizija tudi v Sloveniji. Seveda pa uvedba vinjet ni zaključila te zgodbe, saj so nam ostale še vedno cestninske postaje. Cestninske postaje so v določenem delu potrebne zaradi tega, ker še vedno se cestnini tovorna vozila na klasičen način, in zato je dokler se tudi ta zadeva ne uredi, potrebno ohraniti dele cestninskih postaj, vendar deli cestninskih postaj, ki so namenjeni zgolj prehodu osebnih vozil oziroma tistih, ki uporabljamo vinjeto, so pa povsem odvečni. Vsakdo izmed vas se lahko prepriča, ko vozi skozi te cestninske postaje 40 kilometrov na uro, da ni noben gradbeni podvig in tudi nikakršen problem odstraniti tiste dele cestninskih postaj, ki so namenjene osebnim vozilom oziroma motorjem ali pa lažjim vozilom do 3,5 tone.
Pravzaprav gre za neke nepojasnjene razloge, zakaj ti deli cestninskih postaj so še vedno in še vedno ovirajo promet. Torej, zato skupina poslancev predlaga enostavno rešitev, da upravljavec cestninskih cest, to je Dars je dolžan v roku 6-ih mesecev od uveljavitve tega zakona odstraniti dele cestninskih postaj, ki so namenjeni cestninskim zavezancem z vinjetami, tako da bo omogočen njihov neoviran promet. Gotovo se da na teh delih ceste dvigniti hitrost iz sedanjih omejenih 40 kilometrov na uro na 80 ali celo več, kljub temu, da tisti del cestninske postaje ostane, torej za tovorna vozila. Mislim, da smo vsi priča tudi temu, da se te cestninske postaje sedaj uporabljajo za točke, kjer policija računa zlasti tujcem, turistom prekoračitve hitrosti, saj gre za razmeroma radikalne zniževanje hitrosti do cestninskih postaj in ne nazadnje te cestninske postaje še vedno vnašajo veliko zmedo med tiste uporabnike avtocest, ki so prvič na njih, saj se kljub vinjeti pripelje na cestninsko postajo in pravzaprav ne ve, kako ravnati, zato predlagamo to rešitev, ki bi že morala biti narejena. Tri leta je od uvedbe vinjet pa še danes nimamo odpravljenih cestninskih postaj seveda, zato prosimo tudi ostale poslanske skupine, da te rešitve podprejo.
DR. PETER VERLIČ: Spoštovani. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo seveda zakon podprla. Podprla zaradi tega, ker je skrajni čas, da potem, ko so se vinjete izkazale kot izrazito učinkovit, zdaj bom pa rekel tudi inštrument prometne politike, s katerim je bilo doseženo vse tisto, česar prej v zgodovini cestninjenja slovenskega cestninjenja ni bilo možno doseči. To pa je praktično neoviran prometni tok po avtocestah. Lahko si pogledate podatke direkcije Republike Slovenije za ceste, kaj so vinjete prinesle kot prvi pozitiven ukrep. To, da se je promet, ki se je prej zaradi cestnin, seveda visokih cestnin, pa tudi zaradi dolgih kolon ravno v turističnih sezonah, spomnite se 7 in več kilometrskih kolon na zadnji cestninski postaji pri Kozini in predvsem turistov, ki niso čakali samo na tisti cestninski postaji, čakali so še na Brezovici in tako dalje. Se pravi vsi tisti pozitivni učinki, ki so pravzaprav avtocestne vrnile tistemu, ki jih rabijo, uporabnikom, avtomobilistom, voznikom in razbremenile stranske ceste, vzporedne ceste, državne ceste, ki so seveda postale močno, močno sproščene.
Marsikatera obvoznica ravno zaradi tega ukrepa ni več potrebna, ker se je promet prelil na avtocesto. Avtocesta pa je seveda veliko bolj varna kot pa ostale ceste, ki potekajo skozi naselja. Res je tudi dejstvo, da če pogledamo zgodovino cestninjenja so se začele slovenske avtoceste graditi kot cestninske ceste. Se pravi prvoten namen je bil, da se zgradijo cestninske ceste v zaprtem prometne toku, se pravi, da so vsi dohodi, vsi dostopi do avtocest zaprti, cestninjenji. Se pravi, da praktično velja tisto, da toliko kilometrov, kolikor prevoziš, seveda tudi plačaš, ampak stojiš pred cestninsko postajo, plačaš in potem pelješ naprej. Do sklepa, ki je potem privedel do tistega pol zaprtega sistema cestninjenja, ko je na štajerski avtocesti prišlo do odločitve, da pa vsi priključki pa le ne bodo cestninjeni in da se bodo gradile čelne cestninske postaje, ravno tudi takrat, to je bilo že nekaj časa nazaj, ravno na odboru za okolje in infrastrukturo, ko je bil sprejet sklep, da je treba prometni tok, da je treba avtoceste sprostiti. Takrat je šlo v odločitev takega mešanega sistema. Od takrat naprej se je pravzaprav logično začelo razmišljati o tem, da takšen način cestninjenja ni pravi. Vmes je prišel še poskus oziroma poskus z ABC elektronskim cestninjenjem, ki je bil za tiste čase unicum v Sloveniji.
Ampak hkrati tega namena, da bi bil promet sproščen po avtocesti, da bi se uporabniki prosto vozili, tega pa ni bilo. Čeprav rešitev, ki je bila preprosta in je bila, je pa v naši sosednji državi Avstriji, vinjete. Zato mislim, da je bila ena boljših odločitev, pravzaprav najboljša odločitev, ta ki se sedaj v praksi zelo dobro kaže. Vinjete, ki so v celoti sprostile prometni tok. Če se spomnite, kakšni so bili avtoprevozniki, saj so grozili s štrajkom na štajerski avtocesti, ker so bile kolone tovornjakov na Vranskem in prej še naprej pri Tepanjah, pri Slovenskih Konjicah in so tam čakali. Zaradi česa? Ker je bil ABC za osebna vozila, skrajno desni vozni pas, tovornjaki so vozili po levem. Spomnite se zgodovine. Morda bi bilo dobro, da bi nam kdaj televizija pokazala, ne vem, izpred nekaj let tiste konice, ki smo jih doživljali, ko smo se vozili na morje.
Vsi skupaj se spomnimo tega, nas samih, ki smo čakali v kolonah in turistov, ki so plačevali evre in potem gledali v kakšno državo so prišli, ker imajo na deset kilometrov cestninsko postajo in kolono. Ta današnji predlog je samo to, da se pač enostavno zadnja ovira, ki ovira, da bi vinjeta polno zaživela ,samo to, da se cestninske postaje odstranijo. Te argumente in ta predlog, ki je bil že nekajkrat posredovan je bil vedno zavrnjen, da gre za izredno težko zadevo, da je to izredno težko napraviti, podreti. Človek ima občutek, da bo to podiranje cestninskih postaj, teh hišic, to izgleda skoraj tako, kot bi gradili črnokalski viadukt.
Oprostite, gre za nekaj cestninskih objektov, ki so pravzaprav celo po naši zakonodaji opredeljeni kot enostavni objekti. To je enostaven objekt in ne zdrži, da se bo rušenje teh cestninskih postaj, saj vidimo kakšne so, da to povzroča težave gradbincem, ki so danes sposobni zgraditi marsikaj, pa mislim, da so sposobni zelo hitro rešiti to zadnjo oviro, ki je sedaj takšna kot je, seveda neprimerna. Neprimerna in res ovira prosti prometni tok in res ovira tudi prometno varnost, ovirajo s tem, ko ima neustrezno prometno signalizacijo.
Če odstranimo te cestninske postaje lahko napravimo to, da se bodo vozniki neovirano vozili po avtocestah brez kakršnihkoli težav. In da vinjete potem kot take ostajajo v polni meri izkoriščene. Se pravi, mislimo tudi, da ta šest mesečni rok je ravno pravšnji. To ni znanstvena fantastika, to so cestninske postaje, ki se dajo zelo hitro odstraniti, in ostanejo tiste cestninske postaje, kolikor jih je treba za tovorna vozila, ki so na skrajnem desnem robu avtoceste in nič ne ovirajo, seveda pa bi lahko vlada tudi že zdavnaj sprejela satelitski sistem cestninjenja za tovorna vozila, pa bi potem pravzaprav ta potreba po teh hišicah, ki jih zdaj rabijo, po teh kabinah, ki jih rabijo tovorna vozila, tudi bila odpravljena, in potem bi imeli tisto, kar ima recimo sosednja Avstrija, vinjetni sistem in cestninjenje tovornih vozil na elektronski sistem.
In ne bi rad, ker to ni tema tega zakona, vinjete so tisto potrebno v tem trenutku, tudi za sproščen prometni tok za dobro našega okolja, za manj gneče na avtocestah, za prijazne avtoceste, se pravi za ceste, ki so prijazne uporabnikom in zato menimo, da je ta predlog več kot nujen in smotrn, in v roku 6-ih mesecev pomeni, da se naslednje leto že lahko vozimo brez ustavljanj ob nepotrebnih cestninskih kabinah. Če pa bi malo pohiteli, pa sem prepričan, da bi v tem času lahko za tovorna vozila tudi imeli satelitski sistem cestninjenja, potem pa bi lahko to odpravili kar v kompletu.
In ja, še enkrat, zakone sprejemamo tudi zato, da smo do uporabnikov, do voznikov, do voznic prijazni in ne samo zato, da ugotavljamo, kako se nekaj ne da. Oprostite, vsak, ki se pelje mimo tiste cestninske postaje vidi, da to ni zelo zahteven objekt, da je to kabina in nekaj betona, ki ga je treba odstraniti in urediti, zato ta predlog v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo in predlagamo, da v korist prometne varnostni in prijaznih avtocest v naši republiki to storite tudi ostali. Hvala.