Odprodaja počitniških zmogljivosti države?

Poslanec SDS Miro Petek je naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s počitniškimi kapacitetami države, ki ga je naslovil na ministrico za javno upravo, Irmo Pavlinič Krebs.
V nadaljevanju objavljamo celotno poslansko vprašanje Mira Petka.
Ministrstvo za javno upravo  razpolaga s 77 urejenimi počitniškimi kapacitetami  v Sloveniji in na Hrvaškem. Gre za apartmaje, počitniške hiše in stanovanja različnih velikosti, cene letovanj pa so precej pod tržnimi cenami. Mnoga podjetja, ki so se znašla v krizi, so najprej odprodala počitniške zmogljivosti, da bi si podaljšala obstoj ali se rešila propada. Navedel bom le en primer: sama država, ki je bila pred leti edina lastnica sistema Slovenskih železarn, danes Slovenske industrije jekla, je zaradi sanacije sistema najprej prodala železarski počitniški dom v Portorožu in turistično rekreacijski kompleks Ivarčko jezero-Ošven. Vse je bilo grajeno tudi s prostovoljnimi ali obveznimi prispevki zaposlenih in udarniškim delom, zaposleni pa poslej vsak po svoje poskrbijo za počitnice. Paradoksalno je, da je država prodala železarski dom v Portorožu, na drugi strani pa zadržala apartmaje za uslužbence javne uprave v tem turističnem kraju.

Državne počitniške kapacitete in subvencioniranje iz državnega proračuna, ki ga polnijo davkoplačevalci je v času velike gospodarske in finančne krize lahko sporno početje.  V javnosti smo namreč lahko zasledili podatek, da javni uslužbenec lahko  najame hišico na Pagu za šest oseb za vsega 192 evrov na teden, kar je daleč pod tržno ceno in dejstvo je, da to razliko tako ali drugače krije država.     

Na podlagi tega sprašujem:

1.    Ali ministrstvo razmišlja, da bi glede na zaostrene gospodarske razmere v državi in kritičnega proračunskega primanjkljaja pristopilo k dezinvestiranju, to je odprodaji počitniških zmogljivosti države in da bi tudi javni uslužbenci, tako kot večina slovenskih državljanov, sami  na turističnem trgu poskrbeli za letni dopust. Dezinvestiranje bi pomenilo dodatna sredstva za proračun,  za razliko od današnje situacije, ko proračun financira letovanje javnih uslužbencev.

2.    Kakšna je ekonomika teh objektov, glede na to, da zunaj glavne sezone niso povsem zasedeni?

3.    Kako se oblikujejo cene in kolikšne so letošnje cene za posamezne objekte za dnevni in tedenski najem in koliko so te cene pod tržnimi cenami?

4.    Koliko sredstev letno nameni ministrstvo za vzdrževanje teh objektov?

5.    Koliko denarja se za letovanje javnih uslužbencev letno namenja iz državnega proračuna?   

6.    Koliko zaposlenih v okviru Ministrstva za javno upravo skrbi za te počitniške zmogljivosti, vključno z  opravljanjem finančnih in računovodskih poslov?

7.    Ali je ministrstvo za javno upravo pod temi ugodnimi cenovnimi pogoji  ponudilo letovanje zaposlenim v Muri, pač glede na to, da je posredno prek Soda in Kada to podjetje delno tudi v lasti države, vsi pa vemo za agonijo podjetja in zaposlenih?