Odločitve državnih tožilcev bi morale biti podvržene preverjanju

Dr. Vinko Gorenak (171)

V SDS želimo zaščititi pravice tistih posameznikov, ki vložijo kazensko ovadbo ali so udeleženi v nekem postopku, kjer pride do zavrženja kazenske ovadbe.

Na februarski seji so poslanke in poslanci na predlog poslanske skupine SDS obravnavali predlog priporočila za vzpostavitev učinkovitega pravnega varstva v primerih zavrženja kazenske ovadbe in novelo zakona o kazenskem postopku, ki smo ju v parlamentarno proceduro vložili v poslanski skupini SDS.

Temeljni razlog za to, da smo v poslanski skupini SDS pripravili predlog priporočila in novelo zakona je dejstvo, da odločitev državnega tožilca o tem, ali bo zavrgel določeno kazensko ovadbo ali ne, ni podvržena nobenemu nadzoru in preverjanju. »Torej če on reče, da to ni kaznivo dejanje ali pa da nima dovolj elementov za pregon, zadevo zaključi in končana je zgodba,« je v razpravi v imenu predlagatelja povedal dr. Vinko Gorenak. V poslanski skupini SDS opozarjamo, da takšnih primerov ni nikjer drugje v slovenskem pravosodju, saj, denimo, sodnikove odločitve na prvi stopnji preverjajo na višjem sodišču, nato na Vrhovnem sodišču, nato Ustavnem sodišču ali celo na Evropskem sodišču za človekove pravice, odločitev tožilca pa ne preverja nihče.

Do leta 2011 je bilo to področje urejeno, in sicer je tožilčevo odločitev na prvi stopnji preverjala skupina tožilcev ali pa je bil potreben sopodpis nadrejenega tožilca. Obstoječo ureditev pa je leta 2011 spremenil in tožilcem dal popolnoma proste roke nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. »Če se spomnite umika obtožnice v Murski Soboti v zadevi Popov. Kdo lahko popravi to? Tega ne more popraviti nihče več, ker nad odločitvijo tožilca ni ničesar več,« je dejal dr. Gorenak.

Če je bilo leta 2010 zavrženih nekaj več kot 14.000 ovadb, je bilo takšnih leta 2015 že 18.000. »Razlogi za zavrženje so, seveda, lahko različni, ampak čedalje več je zavrženih kazenskih ovadb in čedalje bolj nastaja vtis, da tožilec, ko pride do nekega problema, ko ne ve, kako in kaj naj naredi, ko preprosto nima dovolj elementov za pregon, zadevo zaključi. Takšno stanje ni sprejemljivo,« je dejal dr. Gorenak.

Zato smo v poslanski skupini SDS v predlogu priporočila zapisali, da bi moral odločitev tožilca, ko se ne odloči za pregon, podpisati tudi šef tožilske organizacije, kadar pa gre za večja kazniva dejanja pa skupina treh tožilcev, ki bi odločitev nižjega tožilca preverila in ocenila, ali so razlogi za zavrženje pravilni. 

Z novelo zakona o kazenskem postopku pa želimo po besedah dr. Gorenaka zaščititi pravice tistih posameznikov, ki vložijo kazensko ovadbo ali so udeleženi v nekem postopku, kjer pride do zavrženja kazenske ovadbe. V SDS predlagamo, da mora državni tožilec ovaditelja pisno seznaniti o nameri, da bo zavrgel ovadbo, ter mu pisno obrazložiti razloge za svojo odločitev in mu hkrati omogočiti, da se v roku 30 do razlogov za zavrženje ovadbe tudi pisno opredeli. 

Koalicijske stranke so že napovedale, da predloga priporočila in novele zakona ne bodo podprle, pričakovano z razlogom, da na Ministrstvu za pravosodje že pripravljajo svoje rešitve.

Sorodne novice

 
Poslanska vprašanja
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti? Preverite, vprašajte, predlagajte.