Odločitev Ustavnega sodišča je protislovna, ravnanje vladne koalicije pa skrajno neodgovorno

Po mnenju US lahko arbitražni sporazum povzroči protiustavne posledice, vendar ni protiustaven??? Ustavno sodišče (US) je na zahtevo vlade presojalo arbitražni sporazum o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško. Slovenijo arbitražni sporazum (3. odstavek 7. člena) zavezuje, da v 6 mesecih po sprejetju razsodbe sodišča spremeni notranjo zakonodajo, če in kjer bo ta v nasprotju z odločitvijo sporazuma.

Odločba US govori, da se bomo v primeru neugodne odločitve arbitražnega sodišča znašli v izjemnem notranjepravnem položaju, ki bo terjal spremembo Temeljne ustavne listine in 4. člena ustave, ter spremembo zakonov, ki sedaj določajo tudi teritorij države – spremeniti bo potrebno zakone o območjih občin, sodišč, upravnih enot, volilnih okrajev ipd. kar vse pomeni poseg v ozemeljsko celovitost in nedeljivost države.

US sporazum, ki posledično nalaga Sloveniji celo spremembo ustave in Temeljne ustavne listine v delu, kjer ta določa mejo, razglaša za  ustavnega.

Vladna koalicija pa napoveduje, da bo sporazum, ki posledično nalaga Sloveniji celo spremembo ustave in Temeljne ustavne listine v delu, kjer ta določa mejo in je za to potrebna dvotretjinska večina, sprejela brez posvetovalnega referenduma in z navadno večino.

Izrek odločbe US je v posameznih točkah neskladen sam s seboj in v nasprotju z obrazložitvijo. V izreku US pravi, da je Temeljna ustavna listina (TUL) trajni in neusahljivi vir državnosti, v točki 63 pa dopušča možnost, da bi izvršitev razsodbe lahko pomenila neskladje s to listino in 4. členom ustave o ozemeljsko enotni in nedeljivi državi.

Ne drži trditev v izreku, da sporazum samo vzpostavlja mehanizem za mirno rešitev mejnega spora, Arbitražnemu sodišču daje zlasti pristojnost, da potek meje začrta, s tem določi teritorij obeh držav in lahko, glede na obveznost odločitve, poseže tudi v TUL in ustavo.

In sporazum v spornih točkah – točka (a) prvega odstavka 3. člena, točka (a) 4. člena in 7. člena – po mnenju US ni v neskladju z TUL in ustavo, čeprav sodišče v obrazložitvi opozarja, da lahko, glede na odločitev arbitražnega sodišča, pride do posega v prav te določbe.

Odločba US je unikum v ustavni presoji, sprta je sama s seboj, sodišče je dopustilo sprejem akta, ki povzroča morebitno ozemeljsko deljivost teritorija, ki je po zatrjevanju te iste odločbe US nesporno slovenski.

S tem je spodbilo tudi načelo, na katerega se v presoji sklicuje – uti possidetis iuris – t.j. da v novi državi ne moremo imeti manj teritorija, kot smo ga imeli v prejšnji. Izrecno dopušča možnost, da ga bomo imeli manj.

V tej zadregi US nenačelno poziva k spremembi ustave še pred odločitvijo arbitražnega sodišča, čeprav se ustava sprejema z dvotretjinsko večino.

US izrecno dopušča možnost, da bo rezultat arbitraže lahko neustaven in sicer v primeru, če bo nasproten TUL. Neustaven bi tako npr. bil, če Sloveniji ne bi zagotovil teritorialnega dostopa do odprtega morja. Če bi bil rezultat arbitraže neustaven, bi, kot US priznava, prišli do strašno neugodne situacije, ko bi bili primorani rezultat arbitraže spoštovati, izvedbeni zakoni in akti pa bi bili notranjepravno neustavni. V praksi to pomeni, da bi morali naknadno spreminjati ustavo, ker bi bil mednarodno prevelik škandal, če ne bi spoštovali razsodbe arbitražnega tribunala.

US je potisnilo glavo v pesek z naslednjo ugotovitvijo: sodniki ustavnega sodišča se ne moremo spuščati v to, ali bo rezultat sporazuma neustaven ali ne, mi sedaj odločamo le o ustavnosti procedure, ta pa sama po sebi ni neustavna, torej je sporazum ustaven.

(Naj spomnimo, da je ob prepovedi referenduma o zakonu o odvetniških tarifah – kar je bistveno, bistveno manj pomembna zadeva kot določanje meje – US zelo hrabro govorilo o neustavnih posledicah in ne o proceduri.)Seveda ni nobenega razloga, da procedura ne bi bila protiustavna takrat, kadar omogoča tudi neustaven rezultat. Vsako sredstvo (v tem primeru procedura), ki omogoča vsebinsko neustaven rezultat, je tudi samo neustavno v delu, v katerem ga omogoča. To za US doslej ni bilo nikoli sporno. US bo do konca svojega mandata moralo slovenski javnosti pojasnjevati, zakaj vendar procedura, ki dopusti neustavno stanje, sama ni neustavna v delu, v katerem to omogoči?

Odločba US o arbitražnem sporazumu je ena najbolj protislovnih odločitev tega organa doslej. Vladna koalicija, ki napoveduje, da bo sporazum, ki posledično nalaga Sloveniji celo spremembo ustave in Temeljne ustavne listine v delu, kjer ta določa mejo in je za to potrebna dvotretjinska večina, sprejela brez posvetovalnega referenduma in z navadno večino, pa ravna po formuli notranje ministrice, ki je v ponedeljek dejala, da nikoli ne premisli treh korakov vnaprej.