Odločen ne prihodnji ministrici za finance je odločen ne politiki zadolževanja in politiki novih davčnih obremenitev

Poslanci in poslanke na današnji seji državnega zbora razpravljajo o kandidatki za ministrico za finance Mateji Vraničar Erman. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec mag. Marko Pogačnik.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani predsednik vlade, spoštovani ministrski zbor, kolegice, kolegi. Pred nami je odločanje o novi finančni ministrici. V uvodu bi rad povedal, da poslanska skupina Slovenske demokratske stranke kandidatke mag. Mateje Vraničar Erman ne bo podprla. Ne bomo jo podprli iz več razlogov. Bomo pa v nadaljevanju povedali razloge in argumente zakaj kandidatka ne bo deležna naše podpore.

Uvodoma bi rad povedal, da je bila že sama predstavitev mag. Matej Vraničar Erman veliko razočaranje. Na sami predstavitvi ni povedala, kakšno politiko bo kot ministrica za finance izvajala v prihodnosti. Na konkretna vprašanja ni postregla s konkretnimi odgovori. V njeni predstavitvi smo zabeležili zgolj šest, sedem političnih floskul. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so politične floskule za ministrico za finance bistveno premalo. Prepričani smo, da bi tako političen parket kot širša slovenska javnost morala vedeti, kakšna bo politika nove ministrice. Nenazadnje, mag. Mateja Vraničar Erman je bila desna roka do sedaj že treh ministrov, dr. Franca Križaniča, dr. Uroša Čuferja in dr. Dušana Mramorja. Značilno za vse te tri ministre je, da zagovarjajo politiko zadolževanja in politiko novih davčnih obremenitev. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da se bo, glede na dosedanje izkušnje z mag. Materjo Vraničar Erman, politika zadolževanja in politika novih davčnih obremenitev nadaljevala tudi pod njenim vodstvom.

Sprašujemo se, ali bo mag. Mateja Vraničar Erman sposobna voditi in opravljati to funkcijo. Kajti, zavedati se je potrebno, da je to dejansko druga oseba v državi. Pomeni, da vsako odločitev, vsako zadevo, ki jo bodo sprejeli ministri te vlade, bo nenazadnje morala ministrica za finance odobriti. Glede na njene odgovore in na njeno predstavitev smo prepričani, da je mag. Mateja Vraničar Erman ostala na nivoju državne sekretarke.

Davki, davki, davki

Bi pa sedaj v nadaljevanju šli po posameznih segmentih, ki jih pokriva Ministrstvo za finance in področja, za katera bo tudi ministrica odgovorna. Proračun. Prvič v zgodovini Slovenije je vlada oziroma Ministrstvo za finance zamrznilo proračunsko porabo že v mesecu avgustu, torej še v času počitnic. Spoštovani predsednik vlade, od vas lahko slišimo v javnosti, kako se hvalite z gospodarskimi ukrepi, kako se hvalite z gospodarsko rastjo, kako se hvalite z znižanjem števila brezposelnih. In potem ta ista vaša vlada v mesecu avgustu prvič zamrzne porabo proračuna. Tudi na predstavitvi smo mag. Matejo Vraničar Erman spraševali, kakšni so razlogi za to zamrznitev, a konkretnih odgovorov ni podala. Ponavljam, prvič v zgodovini Slovenije je bila ta zamrznitev narejena že v mesecu avgustu. Bila je izjema leto 2014, vendar takrat so bile predčasne volitve. Spoštovani predsednik vlade, ali zamrznitev proračunske porabe pomeni predčasne volitve? Kajti, edino do sedaj v zgodovini Slovenije smo imeli meseca julija proračunsko zamrznitev, ampak takrat so bile predčasne volitve. In mislim, da je bilo to takrat dokaj korektno s strani tedanje predsednice vlade, da se je odločila za takšen korak. Danes pa mi v Slovenski demokratski stranki ne vidimo razlogov, potrebnih za zamrznitev porabe proračuna
porabe, sploh pri tem, da se predsednik vlade hvali z ne vem kakšnimi gospodarskimi ukrepi. Pri proračunu lahko zabeležimo 5 % povečanje mase plač za javne uslužbence in nenazadnje je bilo v mesecu juliju tudi najmanjše število proračunskih prilivov.

Zaskrbljeni smo, da se državne naložbe zmanjšujejo. V letošnjem letu jih je bilo zgolj za 37 milijonov evrov, to pomeni tretjino naložb iz leta 2015, ampak spoštovani predsednik vlade, vi ste odgovorni, da ste predlagali kandidatko, in kandidatka je v svoji predstavitvi povedala, da bo proračun razvojno naravnan. Kako bo proračun razvojno naravnan, če smo v letošnjem letu porabili zgolj 37 milijonov za naložbe, kar je tretjino zneska iz leta 2015?

Črpanje evropskih sredstev je zelo pomembna postavka proračuna in iz javno dostopnih podatkov lahko zasledimo, da je letošnje leto za to vlado katastrofalno pri črpanju evropskih sredstev. V mesecu juliju smo počrpali zgolj za nekaj več kot 600 tisoč evrov evropskih sredstev, kar je najmanjši prihodek za Slovenijo, od kar je Slovenija članica Evropske unije. Odgovorov na to tudi s strani kandidatke nismo bili deležni. In nenazadnje, Slovenija je imela bistveno višji priliv sredstev Evropske unije, kot jih je plačala v proračun Evropske unije. V letošnjem letu ta razlika znaša samo 54 milijonov in v letu 2015 jih je bilo več kot 400 milijonov. Konkretnih odgovorov tukaj s strani kandidatke ni bilo.

Fiskalni svet, Slovenija je še vedno brez člana fiskalnega sveta. Odgovornost za to nosi minister za finance oziroma bodoča ministrica za finance in predsednik vlade in dejansko se lahko vprašamo, ali smo v neustavnem stanju. In fiskalni svet, glede na stanje in stabilnost javnih financ, v Slovenski demokratski stranki ocenjujemo kot enega izmed najpomembnejših. In nenazadnje, kandidatka v zvezi z imenovanjem članov fiskalnega sveta na hiringu ni želela odgovarjati. Njen odgovor je bil, člani Fiskalnega sveta se bodo postavili, še predno bom jaz postala ministrica za finance. In v tem tednu beremo, da vlada oziroma Ministrstvo za finance umika predloge, da kandidati niso ustrezni in da bo nadaljevala z novim razpisom. To pomeni, Slovenija bo še najmanj 6 mesecev brez fiskalnega sveta, ampak kandidatka je na hiringu dejala, da je prepričana, da je to zadeva, ki se je ne tiče več in da bodo člani fiskalnega sveta imenovani še pred njenim imenovanjem. Tega se ni naredilo.

Davčni dolg. Davčni dolg v Sloveniji znaša več kot 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja več kot 15 % proračunskih prilivov. V Slovenski demokratski stranki smo že večkrat opozarjali, da je ta številka alarmantna, in prepričani smo, da vlada Mira Cerarja in koalicija oziroma ministrstvo za finance na tem področju ne sprejemajo ustreznih ukrepov, ki bi ta davčni dolg zmanjševali. Radi bi poudarili, da edini ukrep do zdaj, ki je bil sprejet za zajezitev oziroma za zmanjšanje davčnega dolga, je bil narejen v času vlade Janeza Janše v obdobju leta 2012 do leta 2013, ko je bil sprejet zakon, da se davčni dolžniki javno razkrijejo. In takrat smo lahko beležili en del, ki se je ta davčni dolg zmanjšal. Kandidatka je na odboru predstavljala, da ti ukrepi so, da se aktivni davčni dolg znižuje, vendar situacija in zgodba je drugačna. Aktivni davčni dolg se znižuje na račun neaktivnega davčnega dolga, to pomeni, zaradi začetka stečajnih postopkov, začetka insolvenčnih postopkov se aktivni davčni dolg prelevi v neaktivnega. Večkrat smo že tudi opozarjali, da bi tako Ministrstvo za finance kot FURS morala razkriti podatek, koliko davčnega dolga se odpiše, kajti prepričan sem, da se večina tega neaktivnega davčnega dolga odpiše zaradi zaključka stečajnih postopkov, a ta podatek v Sloveniji žal ni javno dostopen. Tudi na Komisiji za nadzor javnih financ ste poslanci koalicije takšen predlog s strani Slovenske demokratske stranke zavrnili.

V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da 1,3 milijarde davčnega dolga pomeni precej. To pomeni precejšnje število pokojnin, precejšnje število novih šol in pa … Milijardo 300 milijonov bi lahko zdravstvo tudi uporabilo učinkoviteje, če bi država bila sposobna ta davčni dolg znižati.

Zadolževanje. Značilnost za države EU je, da se zadolženost držav zmanjšuje, v Sloveniji se pa zvišuje. Slovenija ima davčni dolg že bistveno več kot 80 % BDP. Predvsem pa je značilno, da je bilo zadolževanje Slovenije najbolj izrazito v vseh mandatih, ko je kot državna sekretarka na Ministrstvu za finance delala sedanja kandidatka. Mi smo prepričani, da se bo to zadolževanje glede na politiko in dela te vlade, spoštovani predsednik Vlade, tudi nadaljevalo. Spoštovana kandidatinja ni postregla z nekimi konkretnimi ukrepi, na kakšen način se bo lotila zmanjšanja dolga držav.

Trošarine. Trošarine so po mnenju Slovenske demokratske stranke ena izmed najbolj katastrofalnih politik Ministrstva za finance, kajti dejstvo je, da se trošarine v Sloveniji na področju naftnih derivatov, tobačnih izdelkov in alkohola zvišujejo in vsako leto imamo iz naslova trošarin nižje prihodke v proračun. Zviševanje trošarin pomeni manj konkurenčno okolje za gospodarstvo in bistveno višje breme za državljanke in državljane. Spoštovani predsednik vlade, zakaj je na tako imenovani sončni strani Alp cena nafte za približno 15 centov cenejša kot v Sloveniji? Zakaj je na sončni strani Alp cena kurilnega olja približno 10 centov cenejša kot v Sloveniji? Konkretnih odgovorov, kakšna bo trošarinska politika, nova ministrica ni podalo. Jaz sem prepričan, da se ta trošarinska politika  ne bo spreminjala in bo v breme gospodarstva in državljank in državljanov. Najvišjo rast trošarin v Sloveniji smo beležili predvsem v prvem mesecu mandata dr. Franca Križaniča, ko je bila državna sekretarka Mateja Erman Vraničar.

Davki. Na področju davkov smo kandidatko za finančno ministrico spoznali kot tisto, da ko je prišla v DZ, smo dejali, da se moramo državljanke in državljani prejeti za denarnico, kajti takrat smo vedeli, da v roku enega meseca, ko bo začel veljati novi zakon, se bodo davčne obremenitve v Sloveniji povišale. Nismo dobili konkretnega odgovora, zakaj se je državna sekretarka odločila, da stopnja davka na dodano vrednost uvede kot trajni ukrep. Ponovno je bilo z vaše strani predsednik vlade slišati, kako imamo gospodarsko rast, vendar vi ste uzakonili trajno zvišanje davka na dodano vrednost. Tukaj lahko pričakujemo, da se bodo davčne obremenitve tudi pod novo ministrico nadaljevali.

Nenazadnje lahko v medijih beremo, da Ministrstvo za finance in vlada razmišljata, kako bosta ukinila zakon o tako imenovanih normirancih. Zakaj? Pavšalne obdavčitve so ustrezne, vi jih boste šli pa spreminjat. In tudi na tem delu s strani kandidatke ni bilo danih ustreznih odgovorov.

Nenazadnje lahko sedaj beležimo, da Ministrstvo za finance poziva občine, da zvišajo nadomestilo za zemljišča, za stavbne prispevke. Po drugi strani pa lahko poslušamo, kako bo država uvedla nepremičninski davek. Ali je to priprava terena, da bodo občine dvignile nadomestila za stavbno zemljišče s tem, da boste vi v roku pol leta, enega leta uvedli nepremičninski davek in boste rekli, prispevki in davek ostajajo isti? Tudi s te strani nekih konkretnih odgovorov ni bilo. Tu smo v Slovenski demokratski stranki prepričani, da je bojazen glede novih davčnih obremenitev ustrezna in da lahko pričakujemo tudi vse zadeve, ki se sedaj dogajajo, da bo zadeva šla po tej poti.

Upravljanje z državnim premoženjem

Če bi lahko dejali, da je bil mandat teh dveh let, ki ga je imel dr. Mramor, vsaj na področju stabilizacije javnih financ in proračuna ocena zadostno, je pa predvsem čisto druga zgodba na področju upravljanje državnega premoženja. Prepričan sem, da je upravljanje državnega premoženja eno izmed najslabših do sedaj pod mandatom Vlade Mira Cerarja in te koalicije, Socialnih demokratov in DeSUS. Dejstvo je, da se zadeva ukvarja predvsem s kadrovanjem, ne pa z upravljanjem državnega premoženja.

Vrsto vprašanj je bilo zastavljenih kandidatki za bodočo ministrico. Če je še na nekatera vprašanja odgovorila s področja proračuna in javnih financ pa v zvezi z upravljanjem državnega premoženja ni podala niti enega konkretnega odgovora. In če začnemo s Slovenskim državnim holdingom. Slovenski državni holding ima začasno vodstvo. Kandidatka ni znala odgovoriti, kakšno bo njeno stališče, kakšna bo njena politika pri Slovenskem državnem holdingu in kdaj bo Slovenski državni holding dobil vodstvo za polni mandat. Ne nazadnje ministrica za finance je tista, ki bo tudi predlagala  vodstveni kader oziroma organe poslovodstva Slovenskega državnega holdinga, to pomeni članov nadzornega sveta in vodstvo.

Pred Slovenijo je pomembna privatizacija. Privatizacija Nove Ljubljanske banke. Spoštovani predsednik vlade, ali pričakujete, da z začasnim vodstvom Slovenskega državnega holdinga lahko uspešno peljete privatizacijo naše največje sistemske banke? V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da ne.  Vprašanja, ki so bila zastavljena kandidatki, so tudi, kakšen bo koncept privatizacije Nove Ljubenske banke. Ali se kandidatka strinja s tako imenovano razpršeno privatizacijo ali ne. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da razpršeni del privatizacije pomeni bistveno manjši priliv od kupnine in da bo država tudi po končani privatizaciji, če bo ta uspešna, slabša. Ali držijo informacije, da se vodstvo Slovenskega državnega holdinga in Ministrstvo za finance pogajajo z Evropsko komisijo, da bi se časovni rok za privatizacijo konec leta 2017 spremenil? Teh odgovorov nismo dobili.

Nismo dobili niti odgovora glede strategije upravljanja državnega premoženja. V Slovenski demokratski stranki smo pri sprejemanju te strategije opozarjali na vrsto pomanjkljivosti in na vrsto problemov, ki se bodo pokazali potem, ko bo dejansko ta strategija zaživela. Spoštovani predsednik vlade, vi se hvalite s strategijo upravljanja državnega premoženja kot enega izmed najpomembnejših dokumentov, ki je bil sprejet v času te vlade. Vodstvo Slovenskega državnega holdinga pa vam je povedalo, da je ta strategija neustrezna in da potrebuje spremembe in dopolnitve. In kandidatka ni znala odgovoriti, kdaj bomo v državni zbor dobili prenovljeno strategijo upravljanja državnega premoženja. Čeprav je državni sekretar Metod Dragonja na junijskem odboru za finance in monetarno politiko zadevo obljubil za mesec september.

Veliko presenečenje je bilo, da, ko je kandidatka predstavljala strategijo za upravljanje državnega premoženja, je uporabila termin, da bo strategija upravljanja državnega premoženja temeljila na sektorski politiki. Ta termin je bil uporabljen v zgodovini Slovenije že enkrat, in sicer v času AUKN in ministra dr. Franca Križaniča leta 2009. Strategija upravljanja državnega premoženja bo temeljila na sektorski politiki, in to sektorsko politiko, ki jo je pripravljalo ministrstvo za finance in sedanja kandidatka je takrat sodelovala pri njej, je zavrnil ministrski zbor. In danes z novo kandidatko se uporabljajo termini iz leta 2009. Torej, zanima me ali v se na Ministrstvo za finance vrače dr. Franci Križanič, kajti to so besede od takrat?

Področje zavarovalništva. Glejte, Slovenija je edina država, kjer država obvladuje več kot 60 % zavarovalniškega trga. In v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so potrebne spremembe. Za kakšno strategijo na področju zavarovalništva nam kandidatka ni znala odgovoriti niti z enim vprašanjem, za kaj se bo zavzemala. Kljub temu da je poudarjala, da bo podlaga za strategijo upravljanja državnega premoženja sektorska politika, in to pomeni, da na področju zavarovalništva, ki je vsaj zame osebno eden izmed pomembnejših, te zadeve niso dorečene. Kaj se bo zgodilo v primeru, če pride prevzemna ponudba za Zavarovalnico Triglav ali Pozavarovalnico Sava? Danes strategija upravljanja državnega premoženja tega ne določa.

Zakon o igralništvu ta vlada pripravlja že kar nekaj časa. Kakšna bo politika nove zakonodaje, kandidatka ni znala povedati. Ali se bodo usmerili v podeljevanje koncesij ali se ne bodo usmerili v podeljevanje koncesij. Slovenija je danes ena izmed redkih držav Evropske unije, kjer ima športna loterija na področju športnih stav monopol. In nenazadnje, ogromno slovenskih igralcev igra preko spletnih igralnic ali v tujini in tukaj Slovenija izgublja ogromno denarja. Kakšno politiko na področju tega bo kandidatka uporabljala, ali bo zagovarjala monopol ali bo tukaj za odprtje trga. Niti enega odgovora na ta del vprašanj nismo prejeli, niti ne, kdaj bo zakon o igralništvu prišel v Državni zbor.

Ekonomsko socialni svet. Spoštovani predsednik vlade, pred časom so izstopili delodajalci in Ekonomsko socialni svet je mrtev. Zamislite se, kaj bi bilo, če bi sindikati v času mandata vlade Janeza Janše izstopili iz Ekonomsko socialnega sveta – ulice bi bile polne, mediji bi bili polni, tukaj pa mediji niti z eno besedo niso problematizirali tega, da so se delodajalci odločili za izstop. In tukaj tudi s strani kandidatke za ministrico za finance ni bilo danih ustreznih odgovorov. Kdo se bo pogajal naprej, edini odgovor je bil, da je za ekonomsko-socialni svet odgovorna ministrica za socialo in delo. Drugih zadev ni bilo. Kot ministrica za finance bi morala odločno zagovarjati, da se bo z vsemi zadevami zavzemala za to, da se delodajalci vrnejo v ekonomsko-socialni svet. Če pa tega ne bodo dosegli, potem pa ekonomsko socialni svet najbolje, da se razpusti, ker je že danes mrtev.

Tuje investicije. Pri tujih investicijah smo v Sloveniji med tistimi, ki jih imamo najmanj, ampak tuji investitorji odpirajo nova delovna mesta. In kaj bo naredila  kandidatka za to, da bi se tuji investitorji le odločili za Slovenijo, ni bilo odgovora. In danes se tuji investitorji iz Slovenije umikajo in s tem Slovenija izgublja delovna mesta. Spoštovani predsednik vlade, velik pomp je bil, ko ste novembra leta 2015 obiskali Združene države Amerike, obiskali ste informacijske družbe, IBM, Microsoft, Oracle. Takrat ste dejali: »Obisk je bil uspešen, ameriška podjetja bodo prišla v Slovenijo.« IBM je odprl razvojni center v Zagrebu, 1000 delovnih mest, to je bilo po vašem obisku v Ameriki. Hewlett Packard se je iz Slovenije umaknil in prestavil predstavništvo v Zagreb. Tuji investitorji se odločajo za Bratislavo, Beograd, Zagreb ne pa za Slovenijo. In ministrica za finance ima tukaj škarje in platno v svojih rokah, niti z enim ukrepom ni konkretno povedala, na kakšen način bi se zavzemala za prihod tujih investitorjev. Nenazadnje bi izpostavil še, da je Slovenija izgubila veliko naložbo v Petišovcih, 220 milijonov evrov naložb.

Spoštovani predsednik vlade, ali se ne čutite tukaj odgovorni, da ste predlagali kandidatko za ministrico za finance, ki ni postregla niti z enim konkretnim odgovorom na vprašanja, ki se njo tičejo? Veliko je bilo vprašanj tudi v zvezi s tem ali je sposobna reči Karlu Erjavcu ne. Prepričan sem, da bi Karlu Erjavcu mogla znati ministrica za finance reči ja in ne, ja predvsem pri usklajevanju pokojnin, kajti pogoji za usklajevanje in dvig pokojnin so izpolnjeni, ne pa bi mogla reči odločno pri Zavarovalnici Triglav, kajti upokojenci si ne morete privatizirati Zavarovalnice Triglav. In jaz sem prepričan, da bo bodoča ministrica ravno naredila obratno, pri upokojencih bo dejala ne, pri Zavarovalnici Triglav bo dejala ja. In to bo dejansko v škodo Republike Slovenije in pa državljank in državljanov Republike Slovenije.

Mislim, da je bilo v našem stališču dovolj povedanih razlogov, zakaj ne bomo podprli kandidatke. Izpostavili bi še DUTB. Število zaposlenih je preseglo 200, stroški dela v letu 2016 bodo 10 milijonov evrov, v letu 2015 so bili 5 milijonov evrov. Kaj je s svetovalnimi pogodbami na DUTB? Zakaj DUTB prodaja terjatev kupcu, ki potem v roku dveh mesecev to isto terjatev proda tretjemu kupcu za 20 milijonov po višji ceni? Ali nismo tukaj izgubili vsi? Zakaj DUTB še vedno nima revidiranega letnega poročila za leto 2015? Niti na eno vprašanje s strani ministrice nismo dobili odgovor.

Ampak z današnjim dnem sem pa prepričan, da bo dejansko ministrica imela celotna pooblastila, tako za imenovanje SDH, tako za DUTB, prisotna bo na nadzornih svetih SDH, DUTB, seveda bo na Svetu Banke Slovenije, hodila bo na parket v Bruselj, kjer se bo pogajala, pogajala se bo tudi z vsemi ministri. Pomembna funkcija, od katere je verjetno odvisna naslednja prihodnost Slovenije, od katerega je odvisen življenjski standard Slovenk in Slovencev. Vendar zaradi vsega tega povedanega bomo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke rekli odločen ne mag. Mateji Erman Vraničar. Ta ne pa tudi pomeni verjetno ne politiki zadolževanja in pa politiki novih davčnih obremenitev.