Odkritje spominskega obeležja ob 25. obletnici sojenja četverici JBTZ

31. maja 2013 bo minilo 25 let od začetka procesa proti četverici JBTZ. Na ta dan bodo Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl na stavbi Srednje ekonomske šole Roška slovesno odkrili spominsko obeležje. Proces proti četverici je bil poskus spretnega zatrtja civlne družbe, ki se je vse bolj organizirala, hkrati pa tudi primer reševanja lastne pozicije nelegitimnih slovenskih oblastnikov v času, ko so razpoke v železni zavesi postajale vse večje.Služba državne varnosti (SDV) je 27. aprila 1988 opravila tajno preiskavo prostorov podjetja Mikro Ada, pri čemer so odkrili magnetogram seje CK ZKJ in vojaški dokument o vpeljavi izrednih razmer. Po uskladitvi slovenske tajne policije (SDV) in vojaške varnostne službe JLA (KOS) je naslednji dan, 31. maja 1988, Služba državne varnosti po naročilu slovenske partijske vrhuške pod vodstvom tedanjega predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milana Kučana, aretirala takratnega sodelavca tednika Mladina Janeza Janšo ter ga predala vojaškim organom. Istega dne je bil s strani JLA aretiran tudi zastavnik Ivan Borštner. Nekaj dni kasneje je SDV aretirala še novinarja Mladine Davida Tasiča, urednik Franci Zavrl pa se je branil s prostosti. V zatiranju slovenske pomladi so sodelovali agenti SDV: Miran Frumen (vodja), Dragan Isajlović, Franci Pivk in Zvonko Hrastar. Slednji je mož tožilke, ki se je “proslavila” z obtožnim predlogom v zadevi Patria, s katerim je Janeza Janšo obtožila, da naj bi “neugotovljenega dne, na neugotovljen način in na neugotovljenem kraju” dobil obljubo nagrade.Sodni proces proti četverici, znani po kratici JBTZ, se je začel 18. julija 1988, vrhunec pa je dosegel z demonstracijami na Roški in ustanovitvijo Odbora za varstvo človekovih pravic. Pogled nazaj pove, da so iz teh dogodkov vzcvetele prve kali pomladnega vrenja in da so se konec osemdesetih let začele izrisovati prve osamosvojitvene težnje.Ob 22. obletnici omenjenih dogodkov je Janez Janša dejal, da je aretacija oziroma proces proti četverici prestavljal meje v glavah ljudi. “Slovenci so tedaj zaradi naših aretacij in vsega, kar se je dogajalo v procesu proti četverici, prvič po drugi svetovni vojni pozabili na strah, odšli na ulice in demonstrirali za človekove pravice, politične spremembe in osamosvojitev. Ko se je osamosvojitev zgodila, se je veliko takratnih zahtev zapisalo v ustavo, postale so naš ustavni temelj, ustavne vrednote,” je takrat poudaril Janez Janša.Četverica z vsakoletnim spominskim srečanjem obudi duh na pomladno vrenje ter na simbolen način izrazi hvaležnost vsem, ki so se zavzeli za spoštovanje človekovega dostojanstva in za spoštovanje temeljnih človekovih pravic.Spominsko obeležje, ki ga bodo slovesno odkrili Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl, pa bo na simbolni ravni večna priča takratnih dogodkov.

Slovesna otvoritev spominskega obeležja se bo pričela v petek, 31. maja, ob 12. uri, ob stavbi Srednje ekonomske šole Roška, Roška cesta 2, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Sicer pa si več podrobnosti o procesu in aferi JBTZ lahko preberete v dveh knjigah: 7 let pozneje in 8 let pozneje, katerih avtorji so Janez Janša, Ivan Borštner in David Tasič. Ob 25. obletnici pa bo izšla tudi knjiga publicista Igorja Omerze z naslovom: JBTZ – Čas poprej in dnevi pozneje, v kateri avtor razkriva, da je bila četverica aretirana na podlagi ukaza slovenskega partijskega vodstva, ki ga je vodil Milan Kučan.