Odgovorno socialno-tržno gospodarstvo je odgovor na krizo
sreda, 20. 5. 2009Kriza je globalna, zato zahteva usklajen odziv na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. Močno vpliva tudi na Slovenijo, zato nam ne more biti vseeno, kako se rešuje. Ker spadamo v razvitejši del globaliziranega sveta, smo ne samo soodvisni, temveč tudi soodgovorni za stanje v njem. Dolžni smo ustvarjalno sodelovati z drugimi pri iskanju rešitev, kot tudi uveljavljati svoje rešitve za vse tisto, kar lahko in moramo rešiti sami. To je tudi osnovno priporočilo Evropske unije državam članicam.
Obnoviti zaupanje v finančne trge, omejiti posledice finančne krize v gospodarstvu in spodbujati sodelovanje na mednarodni ravni.
Slovenija je kot članica EU in EMU sodelovala pri pripravi skupnega načrta za ohranitev gospodarske dejavnosti in za preprečitev recesijske spirale ter s tem ohranitvi zaposlenosti. Potreben je bil hiter, odločen in notranje usklajen odziv Evropske unije in ECB ter ostalih centralnih bank držav članic. Cilji so bili jasni: obnoviti zaupanje v finančne trge, omejiti posledice finančne krize v gospodarstvu in spodbujati sodelovanje na mednarodni ravni. Po posamičnih solo akcijah nekaterih držav članic so bili oktobra 2008 usklajeni glavni kratkoročni ukrepi za doseganje teh ciljev, in sicer za:
• Zagotovitev likvidnosti finančnega sistema,
• Ponovno vzpostavitev medbančnega trga,
• Zagotovitev solventnosti bančnega sistema.
Ob teh kratkoročnih ukrepih, katerih namen je bil v prvi vrsti oživitev kreditne aktivnosti bank, je Evropska unija sprejela tudi številne druge ukrepe. Načrt oživitve gospodarstva Evropske unije je usklajen s podobnimi pobudami, ki jih izvajajo druge ključne gospodarske sile v svetu in je usmerjen k povečanju kupne moči prebivalstva, spodbuditvi rasti in zaposlovanju. Evropska unija je sprejela naslednje ukrepe:
• zvišanje zgornje meje pomoči, ki je na voljo državam članicam zunaj evrskega območja v primeru finančnih težav,
• povečanje intervencij Evropske investicijske banke (EIB) za mala in srednja podjetja, obnovljivo energijo in čisti prevoz,
• pospešitev dodeljevanje sredstev iz socialnih in regionalnih skladov;
• boj proti praksam davčnega dampinga v Evropi;
• sprostitev sredstev za zaposlovanje v ključnih sektorjih evropskega gospodarstva, zlasti prek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji;
• začasno dvoletno možnost prekoračitve praga “de minimis” za državne pomoči in prilagoditve okvira, potrebne za povečanje podpore podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, ter dosledno izvajanje akcijskega načrta za “Zakon o malih podjetjih”.
Nacionalni načrt za odziv na finančno krizo in oživitev gospodarstva
Ob teh ukrepih je bila naloga vsake države članice, da pripravi nacionalni načrt za odziv na finančno krizo in oživitev gospodarstva. V prvi vrsti je pri finančni krizi pomembna podpora bančnemu sektorju, ta pa mora poskrbeti, da banke opravljajo svojo primarno vlogo, to je financiranje gospodarstva. Priporočilo EU je, da so ukrepi za finančni sektor predvsem kratkoročne narave in da morajo biti usklajeni s sprejetimi dolgoročnimi cilji ter strukturnimi reformami. Za oživitev gospodarstva je tako pomembno, da se nadaljuje izvajanje pakta stabilnosti in rasti, ki je z vsemi prožnimi možnostmi ustrezen okvir proračunske politike v Evropi in je usklajen s ciljem dolgoročne vzdržnosti javnih financ. EU je za države članice oblikovala skupna priporočila, da bi se le-te kljub različnim razmeram, ki vladajo v posameznih državah članicah, lahko usklajeno odzvale.
To pomeni:
• da morajo imeti ukrepi v podporo povpraševanju takojšnje učinke, biti morajo časovno omejeni in usmerjeni v najbolj prizadete in za strukturo gospodarstva najpomembnejše sektorje;
• da so lahko ukrepi v obliki povečanih javnih odhodkov, razumnih znižanj davčnih obremenitev, zmanjšanja socialnih prispevkov, pomoči nekaterim kategorijam podjetij ali neposrednih pomoči gospodinjstvom, zlasti tistim najbolj ogroženim;
• da ukrepe dopolnjujejo prizadevanja za izvajanje strukturnih reform.
Države članice so imele na razpolago tako imenovano škatlo z orodjem, iz katere so lahko, skladno s priporočili EU, vzele tisto, kar so potrebovale. Uspešnejše in bolj odločne države članice so posegle po ukrepih:
• za stabilizacijo in normalno delovanje finančnega sistema in finančnega trga,
• za spodbujanje proizvodnje in investicijske dejavnosti, za ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest ter za blažitev socialnih posledic krize,
• za spodbujanje zasebne in državne investicijske potrošnje ter za racionalnejše obnašanje države.
Kako se odziva Slovenija?
Če se ozremo na ukrepe v Sloveniji, vidimo, da so tako nezadosten, napačen in prepočasen odziv vlade Boruta Pahorja napovedovali le največji pesimisti. Upoštevanih je bilo zelo malo priporočil EU in uporabljeno zelo malo od možnih ukrepov. Z drugimi besedami povedano, vlada je našla zelo malo uporabnih orodij za spopad z nastalo situacijo. Predvsem je zaskrbljujoče dejstvo, da vlada odgovarja na izzive krize na osnovi predvidevanja, da je kriza prehodna nevihta, ki bo slejkoprej minila in da bo v gospodarstvu po njej vse tako kot pred njo.
Kljub dejstvu, da je vlada Janeza Janše po lanskih državnozborskih volitvah do konstituiranja nove vlade opravljala le tekoče posle, je zaradi vse številčnejših znakov, da bo kriza zajela tudi Slovenijo, sprejela nekaj nujnih ukrepov. Mednje sodijo neomejeno jamstvo za depozite prebivalstva v bankah s sedežem v Sloveniji, možnost državnih garancij za posojila bank ter možnost dokapitalizacij in vstopa v lastništva bank in zavarovalnic s sedežem v Sloveniji. Misija 2009 Mednarodnega denarnega sklada (MDS) je te ukrepe pozdravila kot dober in hiter odziv na razmere v svetu.
Žal, vlada Boruta Pahorja v nadaljevanju ni naredila prav ničesar v smeri, da bi banke opravljaje svojo primarno vlogo, to je financiranje gospodarstva. Če so banke po svetu izdale številne obveznice z državnimi poroštvi, pri nas ni bila izdana niti ena. Slovenska podjetja ne samo, da se soočajo s pomanjkanjem dolgoročnih virov, ampak jim primanjkuje tudi tako imenovanega delovnega kapitala. Ne samo, da imajo mala in srednja podjetja problem pridobiti vire, do posojil ne pridejo niti velika podjetja. Vlada po oderuških obrestih posoja poslovnim bankam viške sredstev, zbranih iz izdaje obveznic, namesto da bi subvencionirala obrestne mere, na primer za investicije.
Ob koncu mandata je vlada Janeza Janše sprejela novelo zakona o bančništvu, novelo zakona o javnih financah, novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter novelo zakona o dohodnini, s katerimi bi še dodatno razbremenili slovensko gospodarstvo. Namen novel, ki jih je vlada Boruta Pahorja zavrnila, je bilo znižanje davka na dohodek pravnih oseb, ponovna uvedba olajšave za investicije in zvišanje olajšave za raziskave in razvoj, ob tem da bi nižji davek veljal že za leto 2008. Tak ukrep bi slovenskemu gospodarstvu pustil več razpoložljivih sredstev in stimuliral investicije, še posebej za raziskave in razvoj. S strani vlade Boruta Pahorja pa je bil zavrnjen tudi predlog SDS, da bi država preplačan DDV podjetjem vrnila v krajšem roku.
Rebalans proračuna za 2009, ki temelji na popolnoma napačnih makroekonomskih predpostavkah, kljub rekordno visokemu primanjkljaju ne spodbuja niti državne investicijske, niti zasebne potrošnje. V kriznih časih pa se celo povečujejo materialni stroški. Zaradi ukrepov vlade Boruta Pahorja slovensko gospodarstvo ni prav v ničemer spodbujeno v investicije in odpiranje novih delovnih mest. Za kaj takega jim v tem kriznem času niso na razpolago zadostne spodbude, niti ne morejo pridobiti ustreznih finančnih virov. Ukrepi vlade jih prej spodbujajo k zmanjševanju proizvodne aktivnosti. Na pomanjkljivost ukrepa subvencioniranega delovnega časa, ki v bistvu spodbuja nedelo, opozarja tudi Mednarodni denarni sklad (MDS). V svojem poročilu navaja, da ukrep omogoča zlorabe, da ne cilja najbolj ranljivih skupin, predvsem pa predstavlja tveganje velikih javnofinančnih odhodkov v primeru poglobitve krize. MDS namesto tega poziva vlado k bolj učinkovitim ukrepom in nadaljevanju strukturnih reform. Odziv vlade Boruta Pahorja na izzive svetovne gospodarske krize nas upravičeno skrbi.
Odgovorno socialno – tržno gospodarstvo je odgovor na krizo
Slovenska demokratska stranka razlikuje med površinskimi, tektonskimi in vrednostnimi vzroki za krizo. Na 9. kongresu stranke sprejeta resolucija z naslovom Odgovorno socialno-tržno gospodarstvo je odgovor na krizo, je dokument, ki celovito in poglobljeno razdela vzroke in posledice svetovne gospodarske in finančne krize ter ponudi odgovore kako se učinkovito soočiti z njenimi posledicami.
Odgovorno socialno – tržno gospodarstvo ni nov koncept, so pa nove okoliščine finančne in gospodarske krize. Na konceptu odgovornega socialno tržnega gospodarstva temelji Lizbonska strategija za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Cilji Unije so visoko konkurenčno in socialno tržno gospodarstvo, polna zaposlenost in družbeni napredek. Tudi Lizbonska pogodba vsebuje socialno klavzulo, ki določa, da je treba pri pripravi in izvajanju vseh politik Unije upoštevati njihove socialne vidike, kot so spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti, ustrezna socialna varnost, boj proti socialni izključenosti, visoka stopnja izobraževanja, usposabljanja in varovanja človekovega zdravja.
Odgovorno socialno – tržno gospodarstvo je edini pravi odgovor na krizo v svetu.
Pomeni, da svoboda izbire, ki jo prinaša trg, ni cilj, ampak sredstvo. Sredstvo za boljše življenje ljudi in sredstvo za to, da ohranimo zdravo okolje in poskrbimo za druga živa bitja na planetu. O svobodi posameznika ne sme biti nobenih dilem, doseči pa moramo družben dogovor o ravnotežju med svobodo ter solidarnostjo med ljudmi in skrbjo za naravo. Vedeti moramo namreč, kaj je in kaj ni na trgu. Kaj mora biti naprodaj po načelih proste konkurence in kaj ne. Vedeti moramo, da so stvari, ki niso naprodaj. Naprodaj so različni produkti in storitve, ne pa tudi ljudje, javne službe, človeški organi, otroško delo, volilni glasovi, zdravo življenjsko okolje, morala in etika. Vse to ne more biti naprodaj in pravni red mora varovati to ločitev. Še prej pa je o tem potreben trden družbeni dogovor. Tudi zato smo v dopolnjenem političnem programu SDS, ki smo ga sprejeli na nedavnem kongresu, našim tradicionalnim vrednotam svobodi, pravičnosti, človekovemu dostojanstvu, solidarnosti in domoljubju dodali še eno vrednoto, in sicer pozitiven odnos do okolja. Smo med prvimi strankami v Evropi, ki je pozitiven odnos do okolja povzdignila med svoje temeljne vrednote.
Koncept odgovornega socialno – tržnega gospodarstva nadomešča zastarel vzorec gospodarstva, ki temelji na trgu, kjer ljudje, kupci, odločajo, kaj je dobro in kaj ne. Podjetniki pa, kam se splača vlagati in kam ne. Socialne politike vzpostavljajo solidarnost med tistimi, ki so v tem uspešni in tistimi, ki niso. Drugačno razmerje med ekonomsko učinkovitostjo trga in socialno odgovornostjo posameznikov ter partnerske države je vlada Janeza Janše zapisala tudi v Strategiji razvoja Slovenije, ki jo je sprejela leta 2005.
Na temeljih odgovornega socialno – tržnega gospodarstva je bil izveden velik del predvidenih ukrepov za doseganje Lizbonskih ciljev, to je za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, za prestrukturiranje gospodarstva v smeri večje tehnološke zahtevnosti, večje intenzivnosti človeškega kapitala in višje dodane vrednosti ter za večje zaposlovanje.
Strukturne reforme so bile v obdobju 2004 – 2008 v veliki meri izvedene, kar je vidno tudi na doseženih rezultatih. Slovenija je v obdobju 2004 – 2008 po ocenah Sveta EU dosegla dober napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform. Ob koncu leta 2008 smo dosegli 92% BDP merjenega po kupni moči. V obdobju 2004 – 2008 se je BDP Slovenije, merjen v tekočih cenah povečal za 37%. Slovenija je v tem obdobju naredila velik napredek na področju javnih financ. Z davčno reformo za razbremenitev slovenskega gospodarstva nam je uspelo uresničiti cilje znižanja javnofinančnih prihodkov skladno z ukrepi ekonomskih in socialnih reform. V tem okviru smo znižali tudi javnofinančne odhodke in jih tudi prestrukturirali skladno s strateškimi cilji države. Tudi glede javno finančnega primanjkljaja smo dosegli začrtane cilje. V letih 2007 in 2008 smo dosegli presežek državnega proračuna. V letu 2007 smo dosegli tudi presežek (0,5% BDP) širšega sektorja države (ESA – 95), v letu 2008 pa smo dosegli najnižji primanjkljaj širšega sektorja države (-0,9% BDP), odkar se leta meri po metodologiji Evropske unije. Taka proračunska politika pa je omogočila tudi znižanje javnega dolga, in sicer na 22,8% BDP, kar je med državami evro območja drugi najnižji javni dolg. Slovenija pa ima med državami evro območja tudi drugi najnižji bruto zunanji dolg.
V obdobju 2004 – 2008 se Slovenija lahko pohvali tudi z visoko po stopnjo zaposlenosti, ki je leta 2008 znašala 68,8%. Brezposelnost se je v letu 2008, merjeno po metodologiji ILO, znižala na 4,3%, kar je bila tudi ena najnižjih stopenj v EU. V letu 2007 se je izboljšal tudi kazalec tveganja revščine, tako pred kot tudi po socialnih transferjih. Pred socialnimi transferji je v letu 2007 znašal 23,1%, po socialnih transferjih pa 11,5%. Med državami EU se Slovenija po tem kazalniku uvršča zelo visoko.
Ugodne rezultate smo dosegli tudi na področju izobrazbene strukture prebivalstva. Slovenija je za projekt Vse na enem mestu (VEM), s katerim se je čas za ustanovitev podjetja skrajšal na minimum, prejela nagrado OZN, velik napredek pa je bil narejen na področju zmanjšanja upravnih obremenitev. Podjetniška aktivnost se je povečala. Za velik uspeh lahko štejemo tudi, da je vlada Janeza Janše davčno reformo in reformo trga dela izvedla v soglasju s socialnimi partnerji.
Z ukrepi ekonomskih in socialnih reform je v veliki meri uspelo uveljaviti novi razvojni vzorec v smislu večje liberalizacije in deregulacije, odprtosti, hitrejšega nastajanja in rasti podjetij, večje prožnosti dela, upoštevanja individualnih potreb, odgovornosti, trajnostnega razvoja, strukturnih reform.
V SDS se zavedamo, da so nadaljnje strukturne reforme nujne. Kljub zvišanju davčne olajšave za raziskave in razvoj na 20% oziroma do 40% v manj razvitih regijah, z višino sredstev, ki smo jih v Slovenji porabili za raziskave in razvoj, nismo zadovoljni. Cilj vsekakor ostajajo 3% BDP, pri čemer mora gospodarstvo prispevati sredstva v višini 2% BDP in država z 1% BDP. Da bi ta cilj dosegli, so potrebne nadaljnje davčne spodbude za investicije v raziskave in razvoj, pri čemer mora gospodarstvo uvideti potrebe po takih investicijah. Verjamemo, da samo zvišanje javnih sredstev na način, kot je to naredila vlada Boruta Pahorja, razen statističnih učinkov ne bo prineslo želenih učinkov.
V Strategiji razvoja Slovenije, ki pomeni prenos Lizbonskih ciljev v slovensko nacionalno okolje, piše, da se mora Slovenija za 3 odstotne točke hitreje razvijati od povprečja držav EU. Slovenija bi le s takim tempom lahko nadoknadila zaostanek za povprečjem EU v časovnem okviru, predvidenem v Strategiji razvoja Slovenije. V zadnjih treh letih nam je ta cilj uspelo izpolnjevati, glede prihodnosti pa so izgledi dosti slabši. Glede na ukrepe, ki jih je do sedaj sprejela vlada Boruta Pahorja, je verjetnejši scenarij, da bo Slovenija razvojni zaostanek za državami EU v prihodnjih letih še povečala. Še zlasti pa je zaskrbljujoče dejstvo, da se vračamo k staremu (ne) razvojnem vzorcu regulacije in omejevanja, zaprtosti, neprilagodljivosti, birokratizma. Prav zato je strokovni svet SDS pripravil celovit paket ukrepov, ki pomenijo tudi nadaljevanje izvajanja strukturnih reform v spremenjenih okoliščinah finančne in ekonomske krize. Državnemu zboru, vladi in javnosti je predlaganih skoraj 60 ukrepov, ki so razdeljeni v tri sklope:
Prvi sklop: Ukrepi za spodbujanje proizvodne in investicijske dejavnosti podjetij, vključno z ukrepi za ohranitev in ustvarjanje delovnih mest in blažitev socialnih posledic krize. Ta sklop vključuje ukrepe na fiskalnem področju za oživljanje gospodarske dejavnosti z namenom ustvarjanja in ohranjanja delovnih mest, na socialnem področju, na področju šolstva, raziskav in inovacij, na področju okolja in na področju podpore podjetjem in zmanjševanju administrativnih bremen gospodarstva.
Drugi sklop: Ukrepi za spodbujanje zasebne in državne investicijske potrošnje ter ukrepi za racionalnejše obnašanje države.
Tretji sklop: Ukrepi za stabilizacijo in normalno delovanje finančnega sistema ter finančnega trga, kamor sodijo ukrepi ocene stanja slovenskega finančnega sistema, ukrep ustanovitve tako imenovane slabe banke, ukrep subvencionirane obrestne mere in spodbujanja dolgoročnejšega varčevanja ter ustanovitve tako imenovanega strateškega sklada za investicije.
Nova svetovna ureditev
Z državnim zadolževanjem se krize dolgoročno ne bo dalo rešit. Že letošnje leto bo Slovenija iz izjemno nizke zadolženosti leta 2008 prešla med visoko zadolžene države z rekordnim javnofinančnim primanjkljajem. Denar, za katerega se zadolžujemo tako mi kot nekatere druge države v podobnem položaju, zato ne sme biti porabljen neučinkovito, ne sme biti porabljen, če ne prispeva tudi k prenovi gospodarstva in nastanku novih delovnih mest. Pri reševanju krize je treba minimizirati proračunske stroške. Podjetjem je treba pomagati z ekonomskimi oz. fiskalnimi ukrepi in ne s socialnimi. Krizo je treba reševati na način, da odgovorni odgovarjajo za dejanja v preteklosti, saj lahko le tako omejimo moralni hazard v prihodnosti.
Finančna in ekonomska kriza bo prinesla velike spremembe, pripeljala bo do nove svetovne ureditve. Številna delovna mesta bo kriza neusmiljeno odnesla na smetišče ekonomije za vedno. Če ne bodo ustvarjena nova, bo huda socialna kriza neizbežna in okrevanje po krizi predolgo.
Ali kot lahko preberemo v resoluciji z naslovom Odgovorno socialno-tržno gospodarstvo je odgovor na krizo, kriza preureja številna razmerja v globalnem gospodarstvu, v državah in v družbi. V zadnjem času je izginil marsikateri privid, stvari so dobile realnejšo ceno in realnejša so tudi pričakovanja po dobičkih. Pred svetom, Evropo in Slovenijo so številni izzivi: mladi potrebni izobrazbe in dela, bolni in ostareli bodo med nami tudi po krizi; onesnaženje narave ne bo nič manjše; tehnološki razvoj in napredek znanosti se ne bo kar ustavil.
Zmagovalci krize bodo tisti, ki vidijo prave vzroke zanjo in so se z njimi pripravljeni pogumno spopasti, ob tem pa ne pozabljajo na dolgoročne razvojne izzive. V SDS smo prepričani, da Slovenija zmore več in da je lahko med zmagovalci.