Odgovori na navedbe Mirka Bandlja in dr. Pavla Gantarja

Odgovori na navedbe Mirka Bandlja in dr. Pavla Gantarja v zvezi z javnimi razpisi za generalne direktorje (tiskovna konferenca Vlade RS, 27. julija 2004) Odgovori na navedbe Mirka Bandlja in dr. Pavla Gantarja v zvezi z javnimi razpisi za generalne direktorje (tiskovna konferenca Vlade RS, 27. julija 2004) Vlada RS in Liberalna demokracija Slovenije sta preko ministra za informacijsko družbo dr. Pavla Gantarja, ki je hkrati tudi predsednik vladne kadrovske komisije, generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja in izvršnega direktorja LDS Bogdana Biščaka izjemno živčno odreagirali na opozorila predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše na nekorektnost imenovanj generalnih direktorjev v ministrstvih za petletno obdobje tik pred volitvami, ko se sedanji vladi mandat izteka. Iz reakcije je mogoče razbrati, da Vlada RS in LDS menita: ? da so imenovanja generalnih direktorjev zgolj strokovna in povsem nepolitična, ? da bo v primeru zamenjave na oblasti nova vlada izvajala kadrovske čistke in kadrovala nestrokovno ter ? da novih imenovanj v resnici sploh ni. 2. Generalni direktorji, katerih mesta tik pred volitvami na veliko razpisuje vlada, bodo nadomestili današnje državne sekretarje, saj bodo vodili delo na posameznih področjih v ministrstvih (direktoratih). Skupaj z ministri bodo kreirali državno politiko. Zato je normalno, da vsaka vlada oziroma vsak minister na teh mestih želi imeti ljudi, ki (1) so strokovno in vodstveno kompetentni, (2) se strinjajo oziroma so pripravljeni uresničevati in strokovno podpirati vladne in ministrove politične koncepte (program). Tudi zakonodaja (Zakon o javnih uslužbencih) je naravnana tako, da na ta mesta lahko pridejo le ljudje, ki izpolnjujejo visoke strokovne standarde, zadnjo besedo pri izbiri med takimi kandidati pa imata minister in vlada. Zakon tudi dopušča, da novi minister proti plačilu odpravnine generalnega direktorja lahko razreši. Takšna ureditev je razumna in življenjska; enaki principi so uveljavljeni tudi v zasebnem sektorju (gospodarstvu). Na tiskovni konferenci je predsednik SDS Janez Janša opozoril, da do menjav generalnih direktorjev in plačila visokih odpravnin lahko pride tudi v primeru, da bodo v novi vladi samo nekateri novi ministri, tudi če na oblasti ostane ista koalicija. Dosedanji državni sekretarji, ki jih bodo nadomestili novi generalni direktorji, se niso imenovali zgolj po strokovnih, ampak tudi po političnih merilih. V vladni koalicijski pogodbi je zapisano, da se mesta državnih sekretarjev delijo glede na volilni rezultat. Mesta generalnih direktorjev torej nikakor niso povsem apolitična. V SDS si želimo, da bi na dolgi rok prišlo do čim večje stabilnosti na teh pozicijah, da bi jih zasedli ljudje za dva, tri mandate, torej za deset do petnajst let, vendar je to stvar postopnega spreminjanja politične in upravne kulture. Panično nastavljanje kadrov na ta mesta za pet let tik pred volitvami je slab začetek tega procesa, saj si ga ni mogoče razložiti drugače kot tako, da si vlada v odhajanju želi zagotoviti svoje ljudi na ključnih mestih še za pet let ali pa jim zagotoviti bogate odpravnine. Ali pa se je vlada tik pred iztekom mandata zavedla, da je namesto ljudi, ki so bili nastavljeni po logiki strankarskih kvot, treba nastaviti politično nevtralne kadre? Ali pa bo kar iste ljudi, ki so bili nastavljeni po strankarskih kvotah, čez noč prelevila v politično neodvisne in nevtralne? Ravnanje vlade je mogoče primerjati z ravnanjem generalnega direktorja podjetja, ki si tik pred iztekom mandata, ko ne ve, ali ga bodo lastniki imenovali še za en mandat, nastavi kompletno vodilno ekipo. Vsakomur je jasno, da je to nekorektno! 2. G. Bandelj in g. dr.Gantar trdita, da do imenovanja generalnih direktorjev – razen v enem primeru – sploh še ni prišlo in da se glede tega pretirava. V resnici pa so ministri preko uradniškega sveta sprožili razpisne postopke za naslednje direktorje (13 od 46, glej http://www.sigov.si/ksv/natkom.htm): ? generalni direktor za javni sektor (pokriva tudi izjemno občutljivo področje plač v javnem sektorju, kjer je vladni projekt reforme propadel), ? generalni direktor za migracije, ? generalni direktor za uprave notranje zadeve (pokriva področje t.i. izbrisanih!), ? generalni direktor za proračun in javno računovodstvo (!!), ? generalni direktor za zakladništvo, ? generalni direktor za sistem davčnih, carinskih in drugih prihodkov, ? generalni direktor za finančni sistem, ? generalni direktor za pravosodno upravo, ? generalni direktor za zakonodajo na področju pravosodja, ? generalni direktor za mednarodne zadeve na področju pravosodja, ? generalni direktor za okolje, ? generalni direktor za prostor, ? generalni direktor za energijo. Če je vlada uvidela svojo napako in ne namerava speljati postopkov do konca, do imenovanj, naj se posuje s pepelom in opraviči, ne pa da laže, da kadrovanja tik pred volitvami sploh ni. Posebej velja poudariti, da ima vlada ta področja sedaj pokrita z državnimi sekretarji ali državnimi podsekretarji in da niti zakon niti kadrovske potrebe ne zahtevajo novih imenovanj. 3. LDS se je v strahu pred porazom na jesenskih volitvah očitno odločila za negativno in zastraševalno kampanjo, češ, kaj se bo dogajalo, če na oblast pride sedanja opozicija. SDS po prevzemu vlade ne bo menjala sposobnih kadrov. V programu strokovnega sveta SDS za področje javne uprave je zapisano, da bo vlada SDS spoštovala petletne mandate direktorjev organov v sestavi ministrstev in jih ne bo menjala, razen iz krivdnih razlogov oziroma v primeru dokazane nesposobnosti. Tudi za generalne direktorje, ki bodo nastavljeni pred volitvami namesto sedanjih državnih sekretarjev, ne trdimo, da jih bo treba vse zamenjati. Zanesljivo bodo ostali tisti, ki bodo pripravljeni delati z novo vlado in skladno z njenimi koncepti. Ljudi bomo poskušali pridobiti in motivirati za dobro delo, ne pa odgnati. Toda: povsem možno je, da nek generalni direktor, ki je zaprisežen član LDS ali pa je celotna njegova kariera povezana s to stranko ali celo konkretnim ministrom, ne bo želel sodelovati z ministrom iz SDS, ki ima drugačne konceptualne poglede na področje. In še: ali lahko kandidat, ki ni lojalen sedanji največji vladni stranki, sploh računa na možnost imenovanja? V enem primeru se je že pokazalo, kako se obnese taka kandidatura. Sekretar poslanske skupine SDS mag. Lovro Lončar se je prijavil na razpis za direktorja vladne kadrovske službe. Razpisna komisija, ki je očitno delovala profesionalno, korektno in apolitično, ga je izbrala kot edinega kandidata, ki je ustrezal pogojem in standardom. Mag. Lončarja vlada po več kot 6 mesecih še do danes ni imenovala. Toliko o apolitičnosti kadrovanja sedanje vlade. Pri postavljanju generalnih direktorjev vlade, ki jo bo sestavljala SDS, bodo veljali enaki strokovni standardi kot za sedanjo vlado. Ti standardi so zapisani v zakonu o javnih uslužbencih, ki smo ga v državnem zboru podprli, in v aktih uradniškega sveta. Zato ni prav nikakršne možnosti, da bi nova vlada postavila na ta mesta ljudi, ki ne ustrezajo visokim strokovnim standardom oziroma da bi politični pripadnosti dajala prednost pred kompetentnostjo.