Odgovor na zahtevo poslank in poslanca za pridobitev uradnega mnenja o zakonu o RTV Slovenija

Mag. Branko Grims Predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport Državni zbor Republike Slovenije Ljubljana, 19. 8. 2005 Majda Potrata, poslanka SD Majda Širca, poslanka LDS Jožef Školč, poslanec LDS Državni zbor Republike Slovenije Zadeva: Odgovor na Vašo zahtevo za pridobitev uradnega mnenja o zakonu o Radioteleviziji Slovenija Spoštovani! Z zanimanjem sem prebral Vašo zahtevo, za katero zagotovo tudi podpisniki sami dobro veste, da je pravno kot zahteva brezpredmetna. Kljub temu pa kot predsednik Odbora za kulturo šolstvo in šport z veseljem pozdravljam vsak poskus, da bi se volivkam in volivcem pred glasovanjem na referendumu omogočilo, da primerjajo učinke obstoječega zakona o RTV Slovenija in rešitve v novem zakonu tudi z ureditvijo v drugih članicah Evropske unije, zlasti v tistih z dolgoletno demokratično tradicijo. Prepričan sem, da je vključevanje Slovenije med države v tranziciji oziroma zgledovanje po njih za našo državo kot polnopravno članico Evropske Unije in Zveze NATO neustrezno, prav tako pa bi bilo neprimerno in ponižujoče postavljati se v položaj, ki sicer velja za nečlanice teh uglednih mednarodnih organizacij. Institucije Evropske Unije in Sveta Evrope se praviloma izogibajo kakršnegakoli neposrednega vmešavanja v zakonodajno, še zlasti pa v referendumsko odločanje o zadevah, ki so v pristojnosti posameznih držav članic Evropske Unije. Mnenja dajejo kvečjemu posamezniki. Že dosedanji tuji obiskovalci so korektno opozorili, da lahko o zakonu o RTV Slovenija govorijo izključno v svojem osebnem imenu in nikakor ne v imenu institucij, ki jim pripadajo, kar se je pri interpretaciji njihovih izjav v Sloveniji največkrat prezrlo in se jih celo zlorabilo. Prepričan sem, da je edino pravilno, da se o naših notranjepolitičnih vprašanjih, kadar je le mogoče, pogovorimo in odločimo sami. Tujci nam lahko svetujejo res le izjemoma, kadar sami to želimo, in še potem le v primeru, da so celovito seznanjeni z našo situacijo, ter da jim postavimo jasna vprašanja o bistvu problema, na katera lahko potem dajo vsakomur razumljiv odgovor. V primeru zakona o RTV Slovenija so s primerjalno pravnega in politološkega vidika zagotovo daleč najbolj bistvena naslednja vprašanja: 1. Ali je v državah Evropske Unije res običajno, da se pod krinko civilne družbe na čelo javne radiotelevizije postavi karierni predsednik politične stranke in da je ta politik strankarsko aktiven tudi še po prevzemu funkcije? – V koliko članicah Evropske Unije je enako stanje in v katerih? – In kako je videti sedanje, že skoraj desetletje trajajoče stanje v Sloveniji z vidika resolucije 1096 Sveta Evrope in dejstva, da je javna radiotelevizija izjemno pomembna demokratična in kulturna institucija? 2. Ali je v državah Evropske Unije skladno z demokratično tradicijo, da se predsednika dveh političnih strank javno prepirata, katera od njunih strank bolj politično obvladuje radiotelevizijo, ki naj bi bila javna, tako kot to v Sloveniji počneta predsednika LDS in SD? – V katerih članicah Evropske unije bi lahko našli primerljivo stanje? 3. V katerih državah Evropske Unije je še dopustno stanje, da so lahko v organe javne radiotelevizije in celo na njihovo čelo imenovani funkcionarji, ki vodijo pravne osebe, ki s to isto radiotelevizijo tudi poslovno sodelujejo? – Ali je stanje, ki ga je povzročil sedaj veljavni zakon o RTV Slovenija, skladno z zahtevami Evropske Unije o preprečevanju korupcije in konflikta interesov ter preglednosti poslovanja javnih radiotelevizij, za katere evropske norme zahtevajo ostro ločevanje poslovanja na področju tržnih dejavnosti od javne službe? Po novem zakonu o RTV Slovenija, o katerem bodo volivke in volivci neposredno odločali 25. septembra, bo vse, kar je zajeto v teh treh vprašanjih, namreč v celoti prepovedano, zato prav našteta vprašanja omogočajo preprosto in vsakomur razumljivo primerjavo in hkrati povzemajo bistvo problema. Za glasovanje na referendumu bo poleg teh odgovorov sicer pomembna tudi stopnja zadovoljstva z obstoječim programom RTV Slovenija, kar pa je osebna odločitev. Logično je pričakovati, da bodo samo tisti, ki so s programom povsem zadovoljni, najbrž glasovali proti novemu zakonu. Tisti, ki si želijo drugačen oziroma boljši program, pa bodo zagotovo glasovali za novi zakon. Če bi želeli razpravo o teh ključnih vprašanjih, sem pripravljen takoj sklicati sejo odbora, na kateri bi potem lahko odločili tudi, če in komu v tujini jih sploh nasloviti. V vašem dopisu ste namreč zapisali, da naj bi odbor direktorata »pri Svetu Evrope« ugotavljal skladnost zakona s »standardi EU«, torej Evropske Unije, čeprav gre za dve povsem različni mednarodni instituciji. Sam jih bom poleg domači javnosti posredoval le še Ministrstvu za kulturo, saj sem prepričan, da v Sloveniji sami premoremo več kot dovolj znanja, da si pravilno odgovorimo na ta bistvena vprašanja. Lep pozdrav, Mag. Branko Grims, Predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport V vednost: – dr. France Cukjati, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije – dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo Vlade Republike Slovenije