Iskanje

Pridruži se

Odgovor na ponovno zahtevo za pridobitev uradnega mnenja o zakonu o RTVS

Mag. Branko Grims Predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport Državni zbor Republike Slovenije Ljubljana, 26. 8. 2005 Majda Potrata, poslanka SD Majda Širca, poslanka LDS Jožef Školč, poslanec LDS Državni zbor Republike Slovenije Zadeva: Odgovor na Vašo ponovno zahtevo za pridobitev uradnega mnenja o zakonu o Radioteleviziji Slovenija Spoštovani! Že v prvem odgovoru na Vašo zahtevo sem vas opozoril, da je pravno brezpredmetna. Kot je bilo očitno iz vaših kasnejših izjav, tudi sami dobro veste, da predsednik kateregakoli odbora državnega zbora ne more zahtevati tovrstnih dejanj od Sveta Evrope oziroma njegovih odborov. Še bolj pomembno pa je, da niti Svet Evrope niti njegovi odbori sploh niso pristojni, da bi formalno neposredno posegali v demokratični postopek odločanja v zakonodajnem postopku v eni od članic Evropske Unije. Takšna ocena, kot ste si jo zamislili vi, bi bila lahko dana samo privatno. Predstavljala bi zasebno mnenje osebe, ki bi jo naredila, in ne bi imela nikakršne formalne veljave ter torej nikakor ne bi bila uradna ocene Sveta Evrope, na kar vas je v svojem – v Sloveniji preko vseh meja dobrega okusa politično zlorabljenem dopisu! – korektno opozoril tudi dr. Jakubowitz. Ker ste poslanci LDS in SD zahtevali uradno mnenje, za kar sami dobro veste, da ga sam nimam nobene pravice zahtevati od organov Sveta Evrope (niti s sklepom odbora za kulturo, šolstvo in šport, ki ste ga predlagali), niti bi ga oni uradno sploh lahko dali, je očitno, da gre za politično manipulacijo, s katero poskušate zavesti javno mnenje v Sloveniji, da bi nasedlo krilatici, po kateri so v Evropski uniji in Svetu Evrope zaskrbljeni zaradi novega RTV zakona. V resnici pa v teh institucijah niso pokazali prav nobenega posebnega zanimanja niti za informacije o novem zakonu, ki jim jih je ob različnih priložnostih ponudila vlada oziroma njeni predstavniki, kaj šele da bi o njem kdorkoli uradno razpravljal. Prepričan sem, da je vključevanje Slovenije med države v tranziciji oziroma zgledovanje po njih za našo državo kot polnopravno članico Evropske Unije in Zveze NATO neustrezno, prav tako pa bi bilo neprimerno in ponižujoče postavljati se v položaj, ki sicer velja za nečlanice teh uglednih mednarodnih organizacij. Sprašujem se torej, od kje si jemljete pravico, da poskušate z napeljevanjem mene k protipravnemu ravnanju in pošiljanjem napačnih signalov v tujino očrniti ugled Slovenije v tujini in potisniti Slovenijo ob rob državam nečlanicam Evropske Unije in zveze NATO? Vam vaše dolgoletno politično obvladovanje radiotelevizije, ki sta ga v svojih izjavah korektno priznala tudi oba predsednika vaših strank, res pomeni toliko, da ga hočete ohraniti tudi z manipulacijo, katere žrtev bo ugled Slovenije v mednarodnem prostoru? Že v prvem odgovoru sem poudaril, da kot predsednik Odbora za kulturo šolstvo in šport z veseljem pozdravljam vsak iskren poskus, da bi se volivkam in volivcem pred glasovanjem na referendumu omogočilo, da primerjajo učinke obstoječega zakona o RTV Slovenija in rešitve v novem zakonu tudi z ureditvijo v drugih članicah Evropske unije, zlasti v tistih z dolgoletno demokratično tradicijo. Ponovno poudarjam, da je edino pravilno, da se o naših notranjepolitičnih vprašanjih, kadar je le mogoče, pogovorimo in odločimo sami. Tujci nam lahko svetujejo res le izjemoma, kadar sami to želimo, in še potem le v primeru, da so celovito seznanjeni z našo situacijo, ter da jim postavimo jasna vprašanja o bistvu problema, na katera lahko potem dajo vsakomur razumljiv odgovor. Da je to lahko res zelo velik problem in tudi vzrok nesporazumov in manipulacij, priča že dopis g. Jakubowitza, ki v njem izhaja iz domneve, da bo potekalo imenovanje članov programskega sveta z navadno večino (citat iz originala pisma dr. Jakubowitza: “simple majority”) in torej očitno sploh ne ve, da je bil zakon v drugem branju prav na predlog dr. Jakubowitza in dr. Rumphorsta dopolnjen z določilom, po katerem bo za imenovanje teh članov potrebna kvalificirana (absolutna) večina glasov vseh članov, imenovanje pa bo potekalo na transparenten način in z deljenim mandatom, tako, da se bo polovica članov po dveh letih imenovala na novo. To očitno nepoznavanje končne verzije zakona je seveda resno opozorilo, da je znanstveno dopustno ocene delati samo na način, ki je skladen s politološko znanstveno metodologijo: najprej je potrebno zelo natančno preučiti in spoznati vse posledice obstoječega zakona, šele potem se lahko realno napoveduje učinke sprememb in se jih vrednoti oziroma ocenjuje. Vsak zakon namreč učinkuje tudi v odvisnosti od kulture in številnih drugih okoliščin v nekem okolju, zato je učinek istih določil v različnih kulturnih okolji lahko različen. Se pa v celoti strinjam s pisateljema Dragom Jančarjem in Dragom Zajcem, ki sta skupaj z mnogimi drugimi uglednimi osebnostmi iz kulturnega življenja najostreje zavrnila logiko, po kateri v Sloveniji nismo dovolj kulturni, da bi bile za nas primerne rešitve, ki se obnesejo v državah z dolgoletno demokratično tradicijo in jih zato uspešno uporablja velika večina držav Evropske Unije. V prejšnjem odgovoru sem zapisal vprašanja, ki so v primeru zakona o RTV Slovenija s primerjalno pravnega in politološkega vidika zagotovo daleč najbolj bistvena. To so: 1. Ali je v državah Evropske Unije res običajno, da se pod krinko civilne družbe na čelo javne radiotelevizije postavi karierni predsednik politične stranke in da je ta politik strankarsko aktiven tudi še po prevzemu funkcije? – V koliko članicah Evropske Unije je enako stanje in v katerih? – In kako je videti sedanje, že skoraj desetletje trajajoče stanje v Sloveniji z vidika resolucije 1096 Sveta Evrope in dejstva, da je javna radiotelevizija izjemno pomembna demokratična in kulturna institucija? 2. Ali je v državah Evropske Unije skladno z demokratično tradicijo, da se predsednika dveh političnih strank javno prepirata, katera od njunih strank bolj politično obvladuje radiotelevizijo, ki naj bi bila javna, tako kot to v Sloveniji počneta predsednika LDS in SD? – V katerih članicah Evropske unije bi lahko našli primerljivo stanje? 3. V katerih državah Evropske Unije je še dopustno stanje, da so lahko v organe javne radiotelevizije in celo na njihovo čelo imenovani funkcionarji, ki vodijo pravne osebe, ki s to isto radiotelevizijo tudi poslovno sodelujejo? – Ali je stanje, ki ga je povzročil sedaj veljavni zakon o RTV Slovenija, skladno z zahtevami Evropske Unije o preprečevanju korupcije in konflikta interesov ter preglednosti poslovanja javnih radiotelevizij, za katere evropske norme zahtevajo ostro ločevanje poslovanja na področju tržnih dejavnosti od javne službe? Po novem zakonu o RTV Slovenija, o katerem bodo volivke in volivci neposredno odločali 25. septembra, bo namreč vse, kar je zajeto v teh treh vprašanjih, v celoti prepovedano, zato prav našteta vprašanja omogočajo preprosto in vsakomur razumljivo primerjavo in hkrati povzemajo bistvo problema. Zgoraj navedena vprašanja sem že posredoval ministrstvu za kulturo in ga zaprosil tudi za pregledno narejeno tabelo s primerjavo sestave organov javnih radiotelevizij v Evropski Uniji, še zlasti v članicah z dolgoletno demokratično tradicijo, ki nam morajo biti za zgled. Takoj, ko bo strokovno pripravljena ustrezna mednarodna primerjava, bom sklical sejo odbora, na kateri se bomo lahko pogovorili o vseh odprtih vprašanjih, vključno s tistimi, ki ste jih odpirali Vi in skupaj preučili možnosti, da doma ali v tujini pridobimo še dodatne informacije o mednarodni primerljivosti učinkov obstoječega zakona, v luči rešitev, ki jih prinaša novi zakon o RTV Slovenija. Opozarjam pa, da bom kot predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport storil vse, kar je v moji moči, da bo z novim RTV zakonom uveljavljeno prav tisto izhodišče, ki ga zagovarjajo tudi najuglednejše osebnosti slovenske kulture z Dragom Jančarjem in Dragom Zajcem na čelu. Lep pozdrav, Mag. Branko Grims, Predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport V vednost: – dr. France Cukjati, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije – dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo Vlade Republike Slovenije
Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.