Odgovor ministrice Kresalove na interpelacijo je poln pravnih napak in nedorečenosti

Poslanec SDS mag. Branko Grims je v odzivu na odgovor ministrice Kresalove na interpelacijo povedal, da je že samo dejstvo, da je bil odgovor ministrice sprejet na dopisni seji vlade in ne na redni, kaže na dejstvo, da želi koalicija čim hitreje pomesti pod preprogo problematiko t.i. “izbrisanih”.
Opozoril je tudi na zlorabo pojma izbrisani (angleško: “erased”), kadar se ga uporablja brez, da bi se relativizirala njegova vsebina –  brez narekovajev in t.i., saj se je pojem izbrisani v mednarodni politologiji razvil v zvezi z baltskimi državami, kjer je bilo po razpadu Sovjetske zveze deset tisočem Rusov dejansko odvzeto državljanstvo. Ravnanje države Slovenije ob njeni osamosvojitvi je bilo povsem nasprotno, saj je kot edina država na svetu v času svojega nastanka vsem svojim prebivalcem ponudila državljanstvo in jih tudi javno pozvala k ureditvi svojega statusa.

Po mnenju poslanca Grimsa je odgovor ministrice Kresalove na interpelacijo poln pravnih nelogičnosti, napak, v nekaterih delih pa tudi izrazito kontradiktoren. Tako skozi ves tekst ministrica trdi, da je bila vsem storjena “huda krivica”, v zadnjem stavku, v sami poanti, pa prostodušno zapiše, da smo pri nastanku smo jim pri nastanku slovenske države “mogoče povzročili krivico”, s čemer celoten odgovor interpelacije in samo sebe v bistvu postavi na laž.

Povedal je, da odgovor ministrice v celoti ignorira temeljno pravno pravilo, ki pravi, da nihče ni nedotakljiv, in da je lahko vsaka odločba, tudi odločba ustavnega sodišča, potem ko je pravnomočna, predmet polemike in razprav. Tako se je ministrica izognila temeljnemu problemu odločbe ustavnega sodišča, “to je, da zajema nekaj, kar je zapisano v samem temelju slovenske države, to je Temeljni ustavni zakon o samostojnosti in neodvisnosti RS in ki se namreč izrecno sklicuje prav na 81. člen zakona o tujcih, ki ga je v svoji odločbi razveljavilo ustavno sodišče, iz česar nedvoumno sledi, da si je ustavno sodišče v tem delu vzelo pravico, ki jo po ustavi v resnici sploh nima, saj je poseglo v ustavno materijo”.

Grims je opozoril tudi na sklicevanje ministrice na ravnanje ustavnega sodišča, “češ, da to ni precedenčna sodba, ampak da je ustavno sodišče že kdaj prej ministrstvu naložilo, da izda neko odločbo. To je res, toda vsakokrat je ustavno sodišče presojalo v posameznem primeru, ne pa o 25.000 zadevah hkrati”.

Grims je opozoril tudi na dvojna merila, ki jih ima pri spoštovanju odločb ustavnega sodišča vladajoča koalicija. Spomnil je, da so ravno te stranke, ki danes v primeru izbrisanih zagovarjajo slepo spoštovanje odločbe ustavnega sodišča in nasprotujejo ustavnemu zakonu, podprle spremembo ustave, s katero so v ustavo zapisale, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu, in s tem dobesedno povozile voljo ljudstva izraženo na referendumu in odločbo ustavnega sodišča, s katero je to določilo, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem.

Opozoril pa je tudi na zavajanje v zvezi z  navedbami, da si otroci niso mogli urediti statusa, in dodal, da bi zato morali poskrbeti njihovi starši, ki so po zakonu odgovorni zanje.

Grims je tudi označil zahtevo ministrice, naj ji poslanska skupina SDS predstavi seznam oficirjev JLA, ki se skrivajo za izbrisanimi, za čisto sprenevedanje, saj ima tovrstne sezname samo ministrstvo za notranje zadeve in bi lahko “kvečjemu v PS SDS zahtevali, da nam ministrica da ta seznam,” je poudaril Grims in dodal, da sicer pa ministrica lahko “pogleda kdo med t.i. “izbrisanimi” že v tem trenutku toži Slovenijo za najvišje zneske in kdo je na čelu društva t.i. “izbrisanih”.

Na koncu je Grims še izrazil nesprejemljivost dejstva, da se bo z odločbami, ki jih izdaja ministrica Kresalova, prvič v samostojni Sloveniji zgodilo, da bodo za svoje početje nagrajeni okupatorji oziroma njihovi sodelavci.