Odgovor mag. Boža Predaliča na poročilo t. i. »Cviklove komisije«

Predalič: »Nedopustno je, da najvišji predstavniki vlade javno obtožujejo ljudi kaznivih dejanj brez kakršnegakoli konkretnega dokaza.« V četrtek 12. 2. 2009 je vlada obravnavala, umaknila stopnjo zaupnosti in javnosti končno predstavila informacijo Komisije za pregled arhivskih prostorov Generalnega sekretariata vlade. Glede na dejstvo, da je domnevna »afera fotokopiranje«, na podlagi javnih izjav generalnega sekretarja vlade Milana M. Cvikla polnila naslovne strani medijev več kot teden dni, sem neprijetno presenečen in ogorčen, da tudi sedaj niso predstavljeni konkretni dokazi, o katerih je bilo veliko govora. 

Glede na težke obtožbe in namigovanja najvišjih predstavnikov Vlade RS o več kaznivih dejanjih, bi pričakoval kakršenkoli, četudi najmanjši konkreten in oprijemljiv dokaz, da so se domnevne nepravilnosti res dogajale. Hkrati sem pričakoval navedbo vsaj enega člena zakona, ki naj bi bil domnevno kršen. 

Škoda je tudi, da si predsednik vlade (ki vlado sicer zastopa ter sklicuje in vodi njene seje) ne vzame toliko časa, da bi gradivo o katerem glasuje (pa čeprav je dolgo le 5 strani) vsaj prebral. In to kljub temu, da je bilo nanj naslovljenih več javnih pozivov za ohranitev arhivov.

Vse težke obtožbe in celotno odločanje vlade so temeljili zgolj na Informaciji Komisije za pregled arhivskih prostorov Generalnega sekretariata Vlade. Glede na resnost obtožb s strani najvišjih vladnih predstavnikov bi pričakovali, da bi bili člani te komisije neodvisni zunanji strokovnjaki, a temu žal ni bilo tako. Vsi trije člani komisije, ki jo je sestavil generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl, so sporni zato, ker so uslužbenci Generalnega sekretariata Vlade RS in kot taki podrejeni generalnemu sekretarju Cviklu.

Dva od treh članov komisije sta bila v času mojega vodenja generalnega sekretariata razrešena z mesta vodje oddelka (vodja arhiva in vodja informatike). Vodja arhiva je bila pred mojim prihodom oseba, ki ni izpolnjevala pogojev navedenih v 39. členu Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), ki v 39. členu predpisuje: »Uslužbenci, ki delajo z dokumentarnim gradivom, morajo imeti najmanj srednjo izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti pri pristojnem arhivu.« Pomemben razlog za njegovo zamenjavo je bilo tudi dejstvo, da kot vodja arhiva ni poskrbel, da bi bili arhivi urejeni v skladu z zakonom in uredbo ter v zakonitem roku predani Arhivu RS*.

Ne drži navedba, da Strokovna arhivska služba Generalnega sekretariata Vlade RS ni sodelovala pri delu komisije za predajo arhivskega gradiva Arhivu RS. Njihovo sodelovanje je moč v vsakem trenutku dokazati z zapisniki komisije za prevzem in predajo gradiva Arhivu RS, pa tudi z izpiski komunikacij prek elektronske pošte (vsa omenjena dokumentacija vključno z zapisniki in sklepi se nahaja v informacijskem sistemu vlade).

Glede na dejstvo, da so sodelavci GSV ves čas priprave in oddaje arhivskega gradiva Arhivu RS aktivno sodelovali s strokovnjaki Arhiva RS (pisna navodila in zapisniki se nahajajo v informacijskem sistemu vlade) pa je težko razumeti navedbe, da gradivo ni bilo pripravljeno in predano Arhivu RS v skladu s predpisi in stroko. Takšne navedbe predstavljajo degradacijo strokovnjakov Arhiva RS.

Poudarjam, da je bilo s predajo dokumentarnega gradiva Arhivu RS končno vzpostavljeno zakonito stanje, poskus ustvarjanja afere pa po mojem prepričanju predstavlja le dimno zaveso, s pomočjo katere se  skuša zakriti vračanje arhivskega gradiva iz Arhiva RS, kjer je javno dostopno, nazaj v kleti generalnega sekretariata. 

mag. Božo Predalič
nekdanji generalni sekretar Vlade RS
 

*40. člen ZVDAGA opredeljuje: »Javnopravne osebe morajo izročiti javno arhivsko gradivo arhivu najkasneje 30 let po nastanku gradiva, in sicer tudi gradivo:
ki vsebuje osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki; ki vsebuje tajne podatke v skladu z zakonom; ki je posebej varovano kot zaupno, če tako določa zakon ali poslovnik državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti;«4. odstavek 197. člena uredbe o upravnem poslovanju pa: »Komisija najmanj vsakih 5 let izloči ali izbriše iz stalne zbirke dokumentarno gradivo, ki mu je potekel rok hrambe in je bilo predhodno iz njega odbrano arhivsko in trajno dokumentarno gradivo«.